Na letališču in v letalu

Kako naj pridem do letala, kako vstopim in izstopim? To vendar ve vsak: na letališču najprej “čekiraš” prtljago, greš v brezcarinsko cono kupit “flašo in šteko”, potem pa v letalo. Med poletom pogledaš čim več filmov, flašo pa prihraniš za pozneje, saj je na večini poletov alkohol brezplačen. Ko pristaneš, zaploskaš pilotu, ker ni razbil letala, takoj planeš pokonci in se drenjaš na prehodu, čeprav letala še veliko minut ne bodo prikrmarili na njegov prostor. Ko končno odprejo vrata, se čim hitreje zdrenjaš ven, čeprav boš pri tekočem traku v vsakem primeru moral počakati na prtljago, potem pa spet skozi carino.

Vseeno se včasih kaj zatakne, zato ne bo odveč, če pojasnimo nekaj osnovnih skrivnosti:

•        Dobro je, če na letališče prideš uro ali dve pred poletom, kajti vse formalnosti, ki jih moraš opraviti pred poletom, včasih vzamejo kar precej časa.

tekst & foto: Janin  
(se nadaljuje)

Jet lag 4 Filipini

Z Dunaja naj bi poleteli že zgodaj zjutraj, zato sem šel tja z vlakom in prišel na letališče že prejšnji večer. Vsi sedeži na letališču so imeli pritrjene ročaje in na njih nisem mogel spati, zato sem vso noč ležal na ozki klopi, spal pa nisem kaj dosti.
Potem pa do Bruslja in zvečer preko Dubaja, Bombaja, in Bangkoka končno do Manile. Ponoči v Bombaju smo stali dve uri. Izključili so hlajenje, iz letala pa nas Belgijci niso spustili in v zatohli vročini smo se skoraj zadušili. V Manilo smo prispeli že precej pozno popoldne in v glavi mi je malo brenčalo.
Da bi se malo zdramil, sem šel v mladinskem domu najprej pod tuš, a ni kaj dosti pomagalo. Nič - za nekaj minut bom zadremal, potem grem pa v mesto. Tistih nekaj minut se je nehote raztegnilo na dve uri, zbudil pa sem se popolnoma naspan. Opolnoči v mestu sem bil še vedno bister kot zajec, a sem se vseeno odločil, da grem spat. Pa ni šlo prav gladko. Do šestih zjutraj sem se obračal ter preklinjal vročino, komarje in škripajoči ventilator nad glavo. Potem sem seveda spal do enih popoldne in še takrat le s težavo vstal.
Takrat sem doživel verjetno svoj rekordni »Jet lag« - šele čez en teden sem s spanjem prišel na zeleno vejo.
tekst & foto: Janin  
(se nadaljuje)

Pustolovec Marjan, Popotnik 1994

 Poglej: Marjan 1 - Janin Popotnik 1994

Jet lag 3 Tahiti

Potem še deset ur do Tahitija. Morda sem spal dve ali tri ure.
Žal smo prispeli zgodaj zjutraj in pred nami je dolg tropski dan. Tudi ostali imajo malo vodene oči, a dogovorili smo se, da podnevi ne smemo v posteljo, sicer ponoči ne bo govora o spanju. Na Tahitiju so ravno 12 ur za nami in sploh ni bilo treba premikati ur. Prve tri dni smo hodili spat zgodaj zvečer in se zbujali že pred zoro, potem smo se pa navadili. Ko smo se vrnili v Slovenijo, se mi je zgodilo, da sem ob devetih zvečer skoraj zaspal v avtu.
***
Pred leti, ko sem potoval na Filipine, je bilo dosti slabše. Z Dunaja naj bi poleteli že zgodaj zjutraj, zato sem šel tja z vlakom in prišel na letališče že prejšnji večer. Vsi sedeži na letališču so imeli pritrjene ročaje in na njih nisem mogel spati, zato sem vso noč ležal na ozki klopi, spal pa nisem kaj dosti.
tekst & foto: Janin  
(se nadaljuje)

Jet lag 2 Tahiti

Ko odletimo, je že noč. Dvanajst ur sedenja na ne preveč udobnih sedežih. Da bi čim bolj izkoristili prostor v letalu, so jih natlačili zelo na gosto. Pod sedežem pred mano je nekakšna kovinska omarica in iztegnem lahko samo eno nogo. Ko bom velik, bom potoval v poslovnem razredu. Po večerji so ugasnili luči. Čas za spanje. Nekateri imajo v ušesih slušalke in strmijo v ekran. Trije gremo v prostor za zaveso, kjer se lahko pogovarjamo in dobimo pijačo. Proti koncu poleta smo malo zakinkali.

Zasledujemo Sonce in čeprav smo leteli pol dneva, lokalna ura v Los Angelesu kaže samo dve uri več kot je bila ob odhodu v Parizu. Tri ure s topimi izrazi na obrazih stojimo v neskončnih vrstah in čakamo na kontrole. Američani brez uspeha lovijo teroriste in za sprehod po letališču sploh nimamo časa.

Potem še deset ur do Tahitija. Morda sem spal dve ali tri ure.

tekst & foto: Janin 

(se nadaljuje) 

Jet lag

Kot veš, ima vsak človek v glavi »vgrajeno« uro, ki je prilagojena našemu vsakdanjemu ritmu. Zaradi nje smo podnevi budni, ponoči pa zaspani. Če boš potoval na sever ali na jug – v Skandinavijo ali v Afriko, boš še vedno v svojem časovnem pasu; če pa se boš z letalom odpravil kam v Ameriko ali vzhodno Azijo, se bo tvoj dan nenadoma zamaknil za šest ali več ur – naprej ali nazaj. Če si ponočnjak, se boš teže prilagodil na vzhodu; v Ameriki boš v začetku pač hodil bolj zgodaj spat. Kdor pa je jutranji tip človeka, bo doživel obratno usodo.

Angleški izraz »Jet lag« pomeni dobesedno »letalski zaostanek«, pri nas pa pravimo da imamo premaknjeno biološko uro. In recept proti temu? Ga ni. Za silo pa bo pomagalo, če v začetku podnevi ne hodiš spat, čeprav boš zaspan. 

Pot do Tahitija

Najprej dve uri od Brnika do Pariza in dve uri postanka. Vrhovi Alp so bili v popoldanskem soncu čudoviti. Letalo je bilo strašno majhno – dva sedeža na eni in eden na drugi strani – a udobno.

Potem do Amerike. Ko odletimo, je že noč. Dvanajst ur sedenja na ne preveč udobnih sedežih. 
Janin 

(se nadaljuje)

S katerim prevoznikom - hotel na EgyptAirove stroške

Tistemu, kar ti povedo pri turističnih agencijah, ne smeš vedno zaupati. Tudi sam sem nekoč hotel iz Aten v Nairobi. Bolgarske priložnosti takrat ni bilo; najcenejši polet je bil egipčanski. A prodajalec pri agenciji me je svaril pred letalsko družbo EgyptAir, češ da je nezanesljiva in nevarna; v Kairu da pogosto divja peščeni vihar in da bom morda cele dneve moral brez hrane preživeti na tleh na letališču.
Vseeno sem tvegal. Res smo prestopili v Kairu in čakati je bilo treba od 14h. do 1. ure ponoči. A za
tistih enajst ur čakanja so mi brezplačno dali na voljo prekrasno sobo v hotelu s petimi zvezdicami, dvesto metrov od letališke stavbe. Zlepa ne bom pozabil tapeciranih ležalnikov pod palmami okrog hotelskega bazena in neverjetne pojedine, ki so nam jo pripravili zvečer.
Ko sem se čez dva meseca vračal iz Afrike, sem si izbral najbolj “neugodno” od vseh možnih povezav in v istem hotelu na EgyptAirove stroške preživel kar dva dneva.
tekst & foto: Janin 
(se nadaljuje)

S katerim letalskim prevoznikom 2 Sabena & Balkan

Večkrat boš doživel, da bo prevoznik iz bogate države nerazumljivo varčeval. Pri belgijski Sabeni si nekoč moral plačati za slušalke in za pivo, ki si ga popil, medtem ko boš pri naši Adrii včasih tudi v turističnem razredu povabljen na šampanjec.
(SABENA si je med zlonamerneži prislužila še slabši naziv: Such A Bloody Experience Never Again (nikoli več take preklete izkušnje).)
Izbirčen gost se bo za polet z določeno družbo morda odločil samo zaradi reklame, zaradi članka, ki ga je bral, ali pa zato, ker mu jo je priporočil sorodnik. Za povprečnega popotnika pa je pomembna predvsem cena. Pred leti je moj znanec hotel iz Grčije leteti v Kenijo. Po dolgem iskanju je pri neki agenciji v Atenah iztaknil zelo ugodno vozovnico bolgarskega Balkana. Vozil se je po takile poti: Atene - Sofija - Casablanca (Maroko) - Kano (Nigerija) - Harare (Zimbabve) - Nairobi. Res je sicer, da je naslednje tri dni preživel na letalih in na letališčih, a karta je bila za tretjino cenejša od vseh drugih.
Janin
(se nadaljuje)

S katerim letalskim prevoznikom naj potujem?

Pogosto boš slišal, da se je bolje voziti z znanimi letalskimi prevozniki, kot pa s tistimi iz eksotičnih držav, češ da so z njihovimi letali same težave: “letala so stara in slaba… pogosto zamujajo… njihovi poleti odpadajo… njihove storitve so mizerne”. Vse to je res samo včasih in samo deloma.

Letalski prevozi so lahko zelo dobičkonosen posel (lahko pa gredo letalske družbe tudi hitro v stečaj), zato je konkurenca na tržišču krvava in neizprosna. Neznan prevoznik se bo zato pogosto veliko bolj trudil, da bi si pridobil zaupanje potnikov, kot pa kateri od velikih.

Letalske družbe se poslužujejo najrazličnejših trikov pri borbi za potnike: stalnim strankam dajejo popuste, po določenem številu preletenih milj z njihovimi letali nudijo dodatne brezplačne polete, udobje se izboljšuje, za povzročene sitnosti dobiš odškodnino, storitve med poletom so vse boljše.

Janin

(se nadaljuje)

Nekaj letalskih pojmov 5

Transferable (prenosljiv): Karto lahko preneseš na drugo osebo. Praviloma pa letalske karte ni mogoče prenašati na drugo osebo (npr. prodati neizkoriščeno polovico povratne karte). Vendar pa se pri notranjih letih pogosto zgodi, da ne preverijo dokumentov potnika - morda ti bo uspelo! Pri mednarodnih letih je bolje, da niti ne poskušaš.

Endorsable: Karto lahko preneseš na drugo letalsko družbo (letiš z drugim prevoznikom na isti relaciji). Pri cenejših kartah to največkrat ni mogoče, a vseeno lahko poskusiš.

Refundable: Karte, za katere si plačal polno ceno lahko vrneš in zanjo ti vrnejo denar.

Janin

(se nadaljuje)