Vseeno sem tvegal. Res smo prestopili v Kairu in čakati je bilo treba od 14h. do 1. ure ponoči. A za
tistih enajst ur čakanja so mi brezplačno dali na voljo prekrasno sobo v hotelu s petimi zvezdicami, dvesto metrov od letališke stavbe. Zlepa ne bom pozabil tapeciranih ležalnikov pod palmami okrog hotelskega bazena in neverjetne pojedine, ki so nam jo pripravili zvečer.
Ko sem se čez dva meseca vračal iz Afrike, sem si izbral najbolj “neugodno” od vseh možnih povezav in v istem hotelu na EgyptAirove stroške preživel kar dva dneva.
tekst & foto: Janin
(se nadaljuje)