Potem pa do Bruslja in zvečer preko Dubaja, Bombaja, in Bangkoka končno do Manile. Ponoči v Bombaju smo stali dve uri. Izključili so hlajenje, iz letala pa nas Belgijci niso spustili in v zatohli vročini smo se skoraj zadušili. V Manilo smo prispeli že precej pozno popoldne in v glavi mi je malo brenčalo.
![](https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj1o3ebV2w7_iNP8jcC0xNUvkicoX-0OUh_rJPSowBJ4MVoo0ts0UTVgMcu34GlJ8xcbICh9GQypo6zbeR7tGeARJtCQPinFbaEep3E5jG9DuSiqATybfAKr144w8vI6QsuxxBFUI3PvA/s320/8filh+260am.jpg)
Takrat sem doživel verjetno svoj rekordni »Jet lag« - šele čez en teden sem s spanjem prišel na zeleno vejo.
tekst & foto: Janin
(se nadaljuje)