Nakupil
si je torej novo opremo in se odpravil proti Himalaji. Bogovi še vedno niso
bili na njegovi strani: ko je blizu Guilina fotografiral riževo polje, se je
mimoidoči kmet zaletel v njegovo stojalo, ki je z aparatom vred zgrmelo v
blatno vodo. Seveda se je moral vrniti v Hongkong ter kupiti nov aparat in
objektiv.
Še
vedno ni obupal in naslednja dva meseca je preživel na Kitajskem. Ko se je
vračal, na letališču še vedno ni bilo nobene informacije o nahrbtniku, za
katerim so ves čas “poizvedovali”.
Ko
so se na poti domov ustavili v Bangkoku, je za šalo šel vprašat na urad za
izgubljeno prtljago. Tudi tam niso vedeli ničesar, a so ga vseeno peljali v
skladišče. V njem je ležalo na tisoče “izgubljenih” potovalk in nahrbtnikov, ki
so bili skoraj vsi označeni z imeni in naslovi, a so vseeno čakali na boljše
čase. In - med drugimi je bil tudi njegov!
(se
nadaljuje)
tekst
& foto: Janin