Letalske družbe - tako in drugače

Turisti, poslovneži in popotniki se radi pogovarjajo o tem, katera letalska družba je boljša in katera slabša. Eni bodo pri ocenah dajali prednost varnosti, drugi udobju, tretji prijaznosti, četrti pa cenam. Vse te ocene pa so večinoma zelo posplošene in relativne.

Nekdo se bo navduševal nad Adrio, ker je slučajno sedel poleg privlačne mlade dame, drugi bo besnel nad Quantasom, ker ga je stevardesa po nesreči polila z nekaj kapljicami vode. Ko se bo ponesrečilo katero od Aeroflotovih letal, bodo naslednjih nekaj mesecev vsi zatrjevali, da so ruska letala prave leteče krste, po naslednji katastrofi pa bodo ta stereotip prilepili družbi Air France. Ljudje pač svojo pomembnost radi poudarimo tako, da nekaj kritiziramo. Na splošno velja, da potniki večinoma hvalijo družbe bogatih držav, kritizirajo pa tiste iz Tretjega sveta, čeprav take ocene pogosto nimajo nikakršne prave osnove.

 Med popotniki so se tako sčasoma pojavili poleg uradnih še številni alternativni nazivi za posamezne letalske družbe. Prevodi angleščine so zaradi značilnosti jezika in zaradi večpomenskosti “nazivov” le približni: 
Našo AA (Adria Airways) nekateri imenujejo
-        Always Awful (vedno grozna)
-        Ali pa: Abort! Abort! (odpovej polet) 
Isto velja tudi za druge družbe s kratico AA (Aerolineas Argentinas, / Air Afrique / Air Algerie, / Air Alaska / American Air / Ansett Air / Air Atlantis / Austrian Airlines) 
Ja­nin 
(se nadaljuje)

Drugi terminal 2

»V drugo stavbo boste morali.« pojasnijo na Informacijah, ko grem vprašat. Le zakaj tega niso povedali že na izhodu?

Imamo še slabe pol ure. Do drugega terminala je daleč in poiskati moramo letališki avtobus. 

Dirjamo pol kilometra daleč po hodnikih in spotoma moramo skozi dve kontroli. Nato dol, ven iz stavbe in na postajo. Na avtobus čakamo pet minut, ki se nam vlečejo kot večnost. 

Tudi drugi terminal je že precej zapuščen. Pri kontroli so že »zaprli firmo« in poiskati moramo policista, ki spet vključi rentgensko napravo. 

Pri izhodu nas že panično pričakujejo. Oddahnemo si. 

Ampak - kako da gresta v Nairobi dve letali, ob isti uri, vsako s svojega terminala? In zakaj je bil na razglasnem monitorju samo Lufthansin polet?

Ja­nin 

Drugi terminal

Iz Ljubljane priletimo v München. Pogledamo na monitor. Letalo proti Nairobiju leti ob 21.45h, kot je bilo predvideno. In kje so vrata B27?

Skupaj gremo tja, da se potem ne bo kdo izgubil. Vse v redu, kmalu se bo začelo vkrcanje. Gremo pred tem še malo po Duty free šopih. 

Ni še posebno pozno, a letališče je že precej zapuščeno. Veliko trgovin je že zaprtih. Eh - brez veze - gremo raje kar v letalo. 

Prvi gre s svojo karto že skozi kontrolo, pri drugem pa se zatakne:

»Trenutek, saj vi sploh ne letite s tem letalom!«

»Kako da ne, saj je na tabli napisan izhod B27.«

»Ja, ampak vi letite z Emirati, ne pa z Lufthanso.« 
»V Nairobi? Ob isti uri?«

»Ja«

Uslužbenka išče odtrgano karto.

Ja­nin

(se nadaljuje)