Krkonoši 4 Pri »Okićenem Boru« Desno

 Naš vodnik je za pol ure nekam izginil in nam končno prišel povedat, da bo treba do našega hotela deset minut pešačiti navkreber, saj avtobus ne more po strmi in ozki poti.

Pri »okičenem boru« naj zavijemo desno in pred hotelom počakamo nanj, ki nam bo medtem poskušal organizirati prevoz prtljage od avtobusa do hotela.

Po dvajsetminutnem vzpenjanju po kozji poti, smo na hribu res zagledali rastočo smreko, okrašeno s tremi rdečimi žarnicami, niti približno pa se nam ni sanjalo, katera od oddaljenih redkih hiš bi lahko bila naš hotel, saj na nobeni ni bilo nobenega napisa.

Janin (se nadaljuje)

Krkonoši 3 Pet Ur Do “Bližnjega” Središča

 V prvem hotelu je ostalo samo kakih petnajst starejših Zagrebčanov, ki so bili po nočni vožnji že krepko utrujeni, pa tudi sicer jim ni bilo toliko do smučanja.

Vsi drugi smo z obema avtobusoma nadaljevali pot po blatnih stranskih cestah skozi številne dolgočasne vasice. Ker nihče ni natančno vedel, kam gremo, smo dvakrat tudi malo zašli. Do naslednjega “bližnjega” smučarskega središča smo prišli čez dobrih pet ur, okrog sedmih zvečer.

Avtobus je ustavil ob cesti, kjer ni bilo nobenega naselja. Samo nekakšna manjša nenaseljena delavnica.

Janin (se nadaljuje)

Krkonoši 2 Niti Sledu O Snegu

 Naslednji dan, po kratkem obisku Prage, smo se ob enih popoldne znašli v manjšem kraju brez hribov, v katerem ni bilo niti sledu o snegu. Ustavili smo se pred majhno, slabo vzdrževano škatlasto stavbo in vodnik nam je pojasnil, da nas polovica lahko ostane tam, ostali pa gremo v “drug smučarski center - malo stran”. 

Zakaj? - ker v nobenem hotelu ni prostora za toliko ljudi, čeprav smo v obeh edini gostje. 

Ker nihče ni vedel, da bo skupina razdeljena, vodnik pa ni vedel, ali je v naslednjem kraju kaj več snega, smo se Slovenci in polovica Hrvatov s težavo odločili, da bomo tvegali in šli naprej.

Janin (se nadaljuje)

Krkonoši 1 »Ugodno« Smučanje

 Zgodi pa se, da si agencije dovolijo kar precejšnje podvige s svojimi gosti.

Pred nekaj leti sem se odločil, da bom šel za novo leto na »ugodno« desetdnevno smučanje v češke Krkonoše.

Namesto proti Pragi, smo se zvečer z avtobusom odpeljali v Zagreb (prej nismo vedeli, da je naša agencija »zakupila« nekaj prostora pri eni od hrvaških agencij) in tam (kdo ve zakaj) tri ure čakali. Ko so se nam pridružili še vsi hrvaški sopotniki, nas je bilo skupaj za dva avtobusa in en - hrvaški - vodnik.

Janin (se nadaljuje)