Prenočišča V Razvitih Državah 3

 Najceneje boš spal v kampingih. V nekaterih imajo poleg prostora za šotor tudi bungalove, ki so še vedno cenejši kot večina drugih prenočišč.

Ena od možnosti so zasebne sobe. Agencije, ki jih ponujajo, so največkrat v mestnih središčih. V turističnih krajih bodo lastniki včasih kar na cesti ali na postaji prišli k tebi in ti ponudili sobo.

V nekaterih evropskih mestih so za nahrbtnikarje poskrbeli tudi na druge načine. V Münchnu npr., je vsako poletje odprt cirkuški šotor, v katerem lahko za nekaj evrov spiš na lesenih tleh v lastni spalni vreči. Garderoba in sanitarije so zraven, pa še odeje si lahko brezplačno izposodiš :

Jugendübernachtungscamp Kapuzinerhölzl THE TENT .

Prenočišča V Razvitih Državah 2

 Cenene hotele boš najlaže spoznal po tem, da v pritličju nimajo bleščeče recepcije in razkošnih napisov. Največkrat se namesto Hotel imenujejo Pension, B&B, Guest house ali pa kar Zimmer frei, recepcija pa je praviloma v prvem nadstropju. Ker je zadnje čase mladih popotnikov vedno več, so se mnogi preimenovali tudi v »Youth hostel«.

Študentska naselja poleti pogosto oddajajo sobe, ki jih v šolskem času zasedajo študentje. Vprašaj na univerzah ali v informacijskih birojih!

Prenočišča V Razvitih Državah

 V centralni in severni Evropi poceni hotelov skoraj ni, še posebno ne v Skandinaviji; v sredozemskih državah in v vzhodni Evropi pa jih je kar precej. Cenejše hotele boš vedno našel v starejših delih mest in v bližini železniških postaj. Najlaže bo, da v kakšnem lokalu ali pa na informacijah vprašaš, kje je to - ponavadi je v mestih več takih hotelov na kupu. Obvezno imej s seboj katerega od popotniških vodnikov po Evropi (Lonely Planet, Rough guide, Let's Go, Routard...), kjer so največkrat natančnejša navodila, kako poiskati taka prenočišča.

KJE BOM SPAL 8 Hostel

 Publikacijo IYHF v obliki priročnika vsako leto izdajajo v dveh delih: prvi del obsega Evropo in sredozemske države, drugi del pa preostali svet. V tiskani obliki jo seveda le redko kdo prenaša s sabo, saj vse podatke najdeš na Internetu. Cene prenočevanja so povsod po svetu približno enake, kar pomeni, da se v domovih splača ustavljati v razvitih (in dragih) državah; v državah Tretjega sveta pa so včasih tudi do trikrat dražji od cenenih (a včasih tudi umazanih) hotelov. 

Stockholmski mladinski dom je na zasidrani ladji  Af Chapman.

KJE BOM SPAL 7 Hostel

 Poleg uradnih je v Evropi vse več zasebnih mladinskih domov. V južni Evropi (Španija, Grčija, Turčija…) so se tudi mnogi ceneni hoteli preimenovali v »Youth hostle«, ker so le-ti pač popularnejši med številno popotniško mladino. 

Ker niso člani IYHF, je njihova slaba stran to, da niso navedeni v njeni publikaciji in jih je zato teže najti. Njihova dobra stran pa je, da so največkrat manjši, bolj domači in bistveno manj birokratski. V njih lahko prespiš v dvoposteljni ali skupinski spalnici, lahko pa tudi na terasi, za bistveno manj denarja in včasih (poleti) celo prijetneje kot v sobi.

Janin (se nadaljuje)

KJE BOM SPAL 6 Hostel

 Najslabša stran domov pa so ure, ko so domovi zaprti: pogosto so zaprti od 10. do 18. ure in od 22. do 7 ure. Če imaš zgodnji vlak ali pa če bi rad ponočeval, potem prej pomisli na to!

Siceršnji režim je odvisen od države in od oskrbnika: ponekod bodo dosledno upoštevali ure, ko je dom odprt, ko so luči lahko prižgane, ko je še dovoljeno kuhati in jesti in ko mora vladati tišina. Drugod (npr. v Dalmaciji) so ta pravila precej ohlapnejša, pa tudi spalnic ponekod ne delijo strogo na ženske in moške.

Janin (se nadaljuje)

KJE BOM SPAL 5 Hostel

 Marsikateri od domov je sezonski in je več mesecev na leto zaprt. Včasih je to objavljeno v publikacijah in na internetu, ne pa vedno, zato prej telefoniraj, če imaš možnost.

Ker domovi niso dragi, bo včasih treba žrtvovati nekaj udobja: marsikje ni rjuh in boš moral spati v svoji “spalki” ali pa doplačati posteljnino. Ne smeš biti presenečen, če ti bodo ponekod naložili jutranje pometanje sobe ali hodnika. Včasih bo treba doplačati celo za tuširanje ali za uporabo kuhalnika.

Janin (se nadaljuje)

KJE BOM SPAL 4 Hostel

Popotniki, ki se ustavljajo v domovih, večinoma potujejo sami ali v dvoje in so zaradi potrebe po družbi zelo komunikativni. Zato so velike spalnice in skupni prostori imenitno mesto za družabne aktivnosti, izmenjavo informacij in poslušanje popotniških zgodb. Tu si boš našel tudi družbo za dnevne in večerne sprehode po mestu.

Janin (se nadaljuje)

KJE BOM SPAL 3 Hostel Celica

Stavbe, v katerih so domovi, so najrazličnejše: od gorskih koč do starih graščin in palač. Nekateri so celo v odsluženem Jumbo-jetu, v mlinu na veter ali na zasidrani ladji. 

Zelo znamenit je tudi ljubljanski dom »Celica«, predelan iz nekdanjih vojaških zaporov. 

Ponekod imajo tudi nekaj dvoposteljnih sob, a največkrat so spalnice skupne, ležišča pa v nadstropjih. Nekateri (npr. amsterdamski) pogradi so celo trinadstropni! 

Janin (se nadaljuje)

KJE BOM SPAL 2 Hostel

 Cene prenočevanja v domovih so odvisne od države, od starosti stavbe in od kakovosti storitev. V mnogih državah je cena odvisna tudi od starosti gosta – starejši plačujejo tudi do 40 % več. 

Povprečna cena (včasih z zajtrkom) je okrog 12 €, giblje pa se od 5 € v najcenejših primerih, do več kot 50 € v Skandinaviji in v nekaterih mestih (London, New York, Tokio…). Vsi uradni domovi so navedeni v publikaciji IYHF (International Youth Hostel Federation), ki izide vsako leto in jo lahko kupiš tudi pri nas.

Janin (se nadaljuje)