KJE BOM SPAL 7 Hostel

 Poleg uradnih je v Evropi vse več zasebnih mladinskih domov. V južni Evropi (Španija, Grčija, Turčija…) so se tudi mnogi ceneni hoteli preimenovali v »Youth hostle«, ker so le-ti pač popularnejši med številno popotniško mladino. 

Ker niso člani IYHF, je njihova slaba stran to, da niso navedeni v njeni publikaciji in jih je zato teže najti. Njihova dobra stran pa je, da so največkrat manjši, bolj domači in bistveno manj birokratski. V njih lahko prespiš v dvoposteljni ali skupinski spalnici, lahko pa tudi na terasi, za bistveno manj denarja in včasih (poleti) celo prijetneje kot v sobi.

Janin (se nadaljuje)

KJE BOM SPAL 6 Hostel

 Najslabša stran domov pa so ure, ko so domovi zaprti: pogosto so zaprti od 10. do 18. ure in od 22. do 7 ure. Če imaš zgodnji vlak ali pa če bi rad ponočeval, potem prej pomisli na to!

Siceršnji režim je odvisen od države in od oskrbnika: ponekod bodo dosledno upoštevali ure, ko je dom odprt, ko so luči lahko prižgane, ko je še dovoljeno kuhati in jesti in ko mora vladati tišina. Drugod (npr. v Dalmaciji) so ta pravila precej ohlapnejša, pa tudi spalnic ponekod ne delijo strogo na ženske in moške.

Janin (se nadaljuje)

KJE BOM SPAL 5 Hostel

 Marsikateri od domov je sezonski in je več mesecev na leto zaprt. Včasih je to objavljeno v publikacijah in na internetu, ne pa vedno, zato prej telefoniraj, če imaš možnost.

Ker domovi niso dragi, bo včasih treba žrtvovati nekaj udobja: marsikje ni rjuh in boš moral spati v svoji “spalki” ali pa doplačati posteljnino. Ne smeš biti presenečen, če ti bodo ponekod naložili jutranje pometanje sobe ali hodnika. Včasih bo treba doplačati celo za tuširanje ali za uporabo kuhalnika.

Janin (se nadaljuje)

KJE BOM SPAL 4 Hostel

Popotniki, ki se ustavljajo v domovih, večinoma potujejo sami ali v dvoje in so zaradi potrebe po družbi zelo komunikativni. Zato so velike spalnice in skupni prostori imenitno mesto za družabne aktivnosti, izmenjavo informacij in poslušanje popotniških zgodb. Tu si boš našel tudi družbo za dnevne in večerne sprehode po mestu.

Janin (se nadaljuje)

KJE BOM SPAL 3 Hostel Celica

Stavbe, v katerih so domovi, so najrazličnejše: od gorskih koč do starih graščin in palač. Nekateri so celo v odsluženem Jumbo-jetu, v mlinu na veter ali na zasidrani ladji. 

Zelo znamenit je tudi ljubljanski dom »Celica«, predelan iz nekdanjih vojaških zaporov. 

Ponekod imajo tudi nekaj dvoposteljnih sob, a največkrat so spalnice skupne, ležišča pa v nadstropjih. Nekateri (npr. amsterdamski) pogradi so celo trinadstropni! 

Janin (se nadaljuje)

KJE BOM SPAL 2 Hostel

 Cene prenočevanja v domovih so odvisne od države, od starosti stavbe in od kakovosti storitev. V mnogih državah je cena odvisna tudi od starosti gosta – starejši plačujejo tudi do 40 % več. 

Povprečna cena (včasih z zajtrkom) je okrog 12 €, giblje pa se od 5 € v najcenejših primerih, do več kot 50 € v Skandinaviji in v nekaterih mestih (London, New York, Tokio…). Vsi uradni domovi so navedeni v publikaciji IYHF (International Youth Hostel Federation), ki izide vsako leto in jo lahko kupiš tudi pri nas.

Janin (se nadaljuje)

KJE BOM SPAL 1

Ti domovi so standardno prenočišče za popotnike z nahrbtnikom v Evropi, do neke mere pa tudi drugod po svetu. Njihove glavne prednosti so, da so relativno poceni, čisti in da v njih vedno najdeš dobro družbo.

Uradni domovi (tisti, ki so člani mednarodne počitniške zveze IYHF) pa imajo tudi dvoje pomanjkljivosti: v njih veljajo stroga birokratska pravila in največkrat so daleč od centra mesta, zato so za štoparja težko dostopni.

Janin (se nadaljuje)

MLADINSKI DOMOVI / Hostli

 V slovenščini za to vrsto prenočišča pravzaprav še ni enoznačnega imena. Ker je naziv “mladinsko počitniško prenočišče/ zavetišče/ prebivališče” preokoren, se je pri nas udomačilo kar angleško ime “Youth hostel”. Jugoslovanski izraz “dom počitniške zveze” (ferijalni savez) je tudi predolg, zato lahko uporabimo naziv “mladinski dom”, ki je približen prevod angleškega, nemškega, francoskega in drugih (jugendherberge, auberge de jeunesse…) ali pa “popotniški dom”, kar bi bilo podobno kot skandinavski “vandrarhem”. Naziv “mladinski hotel” je namenjen boljšim in dražjim domovom.

Janin (se nadaljuje)

Spanje na prostem 5

 * V hladnejših krajih boš v vrečo pač zlezel oblečen. Tudi prej omenjeni polivinilasti ovoj te bo precej zaščitil pred mrazom.

*  Morda se ti bo zdelo bedasto, ampak - namesto “spalke” lahko uporabljaš tudi smučarski kombinezon. Ravno tako je topel, z njim ne boš imel preglavic, ko se boš obračal v spanju, pa še podnevi ti bo prav prišel v hladnih krajih.

Janin (se nadaljuje)

Spanje na prostem 4

 *  Debelina vreče je odvisna od krajev, v katere si namenjen, in od tvoje zmrzljivosti. Od debeline je seveda odvisna tudi njena velikost, ko bo zvita v zavoj; ne pozabi na to, saj je “spalka” navadno največji kos prtljage.

*  Če se odpravljaš v tropske kraje, boš prihranil nekaj prostora, če boš namesto vreče vzel s seboj rjuho ali vrečo iz tankega blaga, ki jo lahko napraviš sam.

Janin (se nadaljuje)