Zelo pomembni belci 4

Tam so nama povedali, da se bo zame v moškem kupeju morda našla karta, za Maxine pa za enkrat še ne. Prijazni vipovec je res kmalu po tistem prišel vprašat, kako nama gre, potem pa policaju, ki je stal v bližini, naročil, naj nama pomaga.
Policaj se je prerinil k eni od blagajn in čez čas je dobil listek, s katerim naj bi se oglasila pri sosednji blagajni. Z njegovo pomočjo sem se mimo cele vrste zdrenjal do okenca. Pred mano je bil samo še uniformiran možak, ki se je tudi vrival, a neuspešno.
Potem se kake pol ure ni zgodilo nič. Uniformirani je bil še vedno pred mano, jaz pa sem opazoval uslužbenca, ki je prodajal karte in prihajal do spoznanja, zakaj se vrste nikamor ne premikajo. Njegova sistematična počasnost je bila občudovanja vredna. Najprej je izpolnil štiri vrstice na vsaki vozovnici, potem zabeležil karto v knjigo in še na poseben spisek, nakar je na zadnjo stran karte prilepil listek in izpolnil še tega. Vse je počel s tako napihnjeno pomembnostjo, da je moral po vsaki fazi svojega vzvišenega opravila kar lep čas počivati. Obupal sem in šel.
Janin Klemenčič:
(se nadaljuje)

Tanzanija: Zelo pomembni belci 3

Postaja je bila nabito polna ljudi. Kmalu je postalo jasno, da so vse vozovnice, razen tistih za tretji razred, res že zdavnaj razprodane in da nimava nobene možnosti, da prideva do njih po redni poti. Odprtih je bilo osem blagajn in pri vsaki je čakalo kakih deset ljudi. Vrste se niso nikamor premikale, časa pa tudi ni bilo prav veliko.
K sreči je na vsakem afriškem vlaku tudi nekaj rezervnega prostora za VIP (zelo pomembne osebe).
Belec ima v Afriki pogosto posebne pravice - malo zaradi gostoljubnosti do tujcev in pospeševanja turizma, malo kot ostanek spoštovanja do kolonialne gospode, v glavnem pa zaradi upanja na napitnino.
Na afriških vlakih je belcev zelo malo; na Tazari jih razen redkih popotnikov z nahrbtniki menda sploh ni. Odkorakala sva torej v pisarno za VIP. Uslužbenec je bil zelo prijazen, nama obljubil pomoč in naju napotil v pisarno “Inquiries”.
Janin Klemenčič:
(se nadaljuje)

Tanzanija: Zelo pomembni belci 2

Tazara (TAnzania - ZAmbia RAilways) je kitajski vlak in nima nobene povezave z drugimi afriškimi železnicami. »Prijateljski« Kitajci, ki so v večini afriških držav že praktično prevzeli oblast, so železnico zgradili v 70-ih letih od Dar es Salaama do zambijskih bakrenih rudnikov, da bi zmanjšali njihovo odvisnost od južnoafriškega železniškega sistema. Gradnja je takrat stala 400.000.000 $. Vendar pa je tedanja naftna kriza državo kmalu pripeljala v finančno krizo. Komaj so bili še sposobni vzdrževati železnico, ki od tedaj ne deluje niti približno tako uspešno kot v začetku.
Maxine me je prišla Zbudit že ob pol osmih. V nahrbtnik sem stlačil na pol posušeno perilo, ki sem ga bil opral prejšnji dan, in si navlekel še vlažne hlače. Vožnja z mestnim avtobusom je bila enako hitra in udobna kot vedno v Tanzaniji: komaj sva dihala na prepolnem avtobusu, vsak postanek pa se je vlekel v neskončnost. Za slabe tri kilometre sva porabila več kot uro.
Janin Klemenčič:
(se nadaljuje)