Tanzanija: Zelo pomembni belci

Kupovanje kart za vlake v Afriki ni vedno najbolj preprosto.
...
Po soparnem dnevu smo sedeli na vrtu pred hotelom New Africa v Dar es Salaamu, kjer tujci in bogati domačini zvečer pijejo pivo. Pravzaprav je čudno, da prihajajo samo bogati domačini, saj ima pivo, podobno kot v Keniji, povsod isto ceno - v hotelih nič višjo kot v trgovinah. Najbrž si revnejši sploh ne upajo v tako imeniten hotel, ali pa jih vanj ne spustijo. Skupaj s petimi popotniki iz različnih držav smo izmenjavali izkušnje in načrte.
Sam sem bil namenjen proti jugu. Že prej sem izvedel, da v Zambijo ne vozi nobeden od (obupnih) tanzanijskih vlakov, pač pa “Tazara”, ki baje deluje brezhibno. Avstralka Maxine mi je povedala, da vlak vozi trikrat na teden in da je razprodan že za nekaj tednov vnaprej. Sama je hotela odpotovati naslednji dan, v ponedeljek, ob 11.30 proti Malaviju. Nameraval sem ostati še kak dan, a naslednji vlak, v sredo ob štirih zjutraj, mi ni preveč dišal, zato sem sklenil, da se ji pridružim. Tudi ona še ni imela karte in sklenila sva, da bova poskušala nekaj zblefirati.
Tokrat sem spal v precej manj umazanem hotelu kot prejšnji dan, kjer pa je bila soba še vedno zelo poceni. Ker pa je sob hitro zmanjkalo, smo si dvoposteljno sobo razdelili štirje. Izgubil sem žreb in spal na tleh. Tista dva na posteljah sta nama za podlogo na kamnitih tleh posodila svoji spalni vreči in iz solidarnosti (ne vem zakaj) nista uporabljala mrež zoper komarje, ki sta viseli nad posteljama.
Janin Klemenčič:
(se nadaljuje)

Vlaki AFRIKA

Tudi v Afriki so vlaki počasni in poceni, so pa varnejši in udobnejši od večine cestnih vozil. Seveda pa so med vlaki ogromne razlike. Najboljši (in najdražji) so med drugim vlaki na jugu (Južnoafriški železniški sistem s »podaljški« v Namibijo, Botsvano in Zimbabve) in na severu celine (Egipt, Tunizija, Maroko), najslabši pa v najrevnejših in v politično nestabilnih državah.
Prvi razred (nekateri vlaki ga nimajo) je približno dvakrat dražji od avtobusa in je večinoma dovolj udoben – včasih celo klimatiziran. Drugi razred stane približno toliko kot avtobus, tretji razred pa je še polovico cenejši in vozovnic zanj ni treba rezervirati. Zato pa je v tretjem razredu včasih nepopisna gneča, na sedežih pogosto ni prevlek, manjkajo tudi žarnice, stranišča in steklo na oknih, kar je med mrzlimi nočnimi vožnjami včasih precej neprijetno.
Kupovanje kart za vlake v Afriki pa ni vedno najbolj preprosto...

prihodnjič: Janin Klemenčič: Tanzanija: Zelo pomembni belci


Vlaki LATINSKA AMERIKA

Dodaj napis
Vlaki so brez izjeme počasni, a veliko cenejši od avtobusov. Nekatere andske proge - predvsem med Argentino in Čilom - so speljane po neverjetni pokrajini, ki je nikar ne zamudi!
Eden od najbolj znanih je gotovo vlak, ki iz glavnega mesta Peruja vozi na Visoko planoto. Zračna razdalja med mestoma Lima in Huancayo, kjer se železnica konča, je slabih 200 km, vožnja pa traja kar dobrih 10 ur. Pa ne samo zato, ker so perujske železnice slabo organizirane, tiri pa vegasti in slabo vzdrževani. Perujci so napravili napako: hoteli so modernizirati svojo železnico, zato so kupili nove dizelske lokomotive, ki naj bi nadomestile stare na premog. Nastala pa je nepričakovana težava: na 5000 metrih je zrak že tako redek, da so te nove lokomotive izgubile skoraj vso svojo moč. Zato so zdaj prisiljeni uporabljati po dve naenkrat, ali pa eno, ki potuje temu primerno počasneje. Ponavadi to drugo...
Že po nekaj kilometrih se vlak začne vzpenjati na prve hribe, nadaljuje po strmih pobočjih in kamnitih gorskih kanjonih ter konča šele na dobrih petih kilometrih nadmorske višine. Soteske so tako ozke, da marsikje ni prostora, da bi vlak normalno zavijal. Zato so se odločili za podobno ukano, kot jo lahko vidiš tudi pri Darjeelingu v Himalaji: vlak se ustavi, kretničar zamenja tir, vlak pa naslednjih nekaj kilometrov vozi vzvratno. In tako izmenoma - malo naprej, malo nazaj - po ves dan cikcaka navkreber.
Najhitrejši in najdražji je Ferrobus, ki skoraj nima vmesnih postaj. Za njim si sledijo: rápido (hitri), expreso in mixto (mešanica med potniškim in tovornim) vlak. Prvi je zelo počasen in poceni, zadnji se ustavi na vsaki postaji in še marsikje vmes ter je neverjetno počasen in neverjetno poceni. V najrazvitejših državah (Argentina, Urugvaj...) zadnjih dveh skoraj ni več.