Tanzanija: Zelo pomembni belci

Kupovanje kart za vlake v Afriki ni vedno najbolj preprosto.
...
Po soparnem dnevu smo sedeli na vrtu pred hotelom New Africa v Dar es Salaamu, kjer tujci in bogati domačini zvečer pijejo pivo. Pravzaprav je čudno, da prihajajo samo bogati domačini, saj ima pivo, podobno kot v Keniji, povsod isto ceno - v hotelih nič višjo kot v trgovinah. Najbrž si revnejši sploh ne upajo v tako imeniten hotel, ali pa jih vanj ne spustijo. Skupaj s petimi popotniki iz različnih držav smo izmenjavali izkušnje in načrte.
Sam sem bil namenjen proti jugu. Že prej sem izvedel, da v Zambijo ne vozi nobeden od (obupnih) tanzanijskih vlakov, pač pa “Tazara”, ki baje deluje brezhibno. Avstralka Maxine mi je povedala, da vlak vozi trikrat na teden in da je razprodan že za nekaj tednov vnaprej. Sama je hotela odpotovati naslednji dan, v ponedeljek, ob 11.30 proti Malaviju. Nameraval sem ostati še kak dan, a naslednji vlak, v sredo ob štirih zjutraj, mi ni preveč dišal, zato sem sklenil, da se ji pridružim. Tudi ona še ni imela karte in sklenila sva, da bova poskušala nekaj zblefirati.
Tokrat sem spal v precej manj umazanem hotelu kot prejšnji dan, kjer pa je bila soba še vedno zelo poceni. Ker pa je sob hitro zmanjkalo, smo si dvoposteljno sobo razdelili štirje. Izgubil sem žreb in spal na tleh. Tista dva na posteljah sta nama za podlogo na kamnitih tleh posodila svoji spalni vreči in iz solidarnosti (ne vem zakaj) nista uporabljala mrež zoper komarje, ki sta viseli nad posteljama.
Janin Klemenčič:
(se nadaljuje)