Nekaj letalskih pojmov 2

Prebukiranje in bump: Letalske družbe poskušajo prodati čim več sedežev. Pri večini poletov nekaj potnikov manjka (no show), zato včasih rezervirajo kar več potnikom, kot je sedežev. Če boš prišel na letališče pozno, se ti lahko zgodi “bump” - ostal boš na letališču.
 - Rezervacija, konfirmiranje (potrditev) in rekonfirmiranje: čeprav si že kupil vozovnico, to še ne pomeni nujno, da imaš tudi sedež v letalu, dokler prevoznik ne potrdi tvoje rezervacije in ti da status OK. Do tedaj imaš status RQ (request - zahtevek). 72 ur pred poletom je treba rezervacijo ponovno potrditi, sicer svoje mesto lahko izgubiš.
 - Čakalna lista (waiting list): Dokler imaš status RQ, tvoja karta še ni potrjena. Ker pa mnogi rezervirajo mesto na letalu in ga pozneje odpovedo, imaš dobre možnosti tudi, če se vpišeš na seznam čakajočih.
Janin
(se nadaljuje)

NEKAJ LETALSKIH POJMOV

Letališki žargon je poln posebnih izrazov, ki jih je dobro poznati, če pogosto kupuješ letalske vozovnice. Večina teh izrazov je angleških in nekateri sploh še niso prevedeni. 

- No show: Skoraj pri vsakem poletu se nekaj potnikov iz različnih vzrokov ne prikaže na letališču. Če so plačali polno ceno vozovnice, jim prevozniki včasih dovolijo poznejši polet, sicer pa morajo to doplačati.

- Stand by: Zelo razvpit način potovanja, do katerega pa ni tako lahko priti in je največkrat na voljo samo na domačih poletih - predvsem v Ameriki. To je cenejša vozovnica, s katero boš dobil mesto samo, če bo kakšen sedež prost v zadnjem trenutku. V takem primeru je treba na letališču čakati, če se kdo od potnikov ne bo pojavil, ali pa če se bo izkazalo (največkrat se), da nekaj sedežev ni zasedenih. Popusti so omembe vredni; vprašaj pri več letalskih družbah - lahko kar na letališču!

Janin

(se nadaljuje)

Do letališča

In kako boš prišel do letališča? Če te ne bo »zategnil« prijatelj/sorodnik z avtom, greš lahko s kombijem (ponudnikov je precej, cena pa je odvisna od števila potnikov), z avtobusom, z vlakom ali pa se pelješ sam in avto pustiš na letališču. Cena je v vseh teh primerih podobna. Vsako letališče ima več parkirnih con: tiste ki so bolj oddaljena od terminala in na katerih je stopnja varovanja manjša, so tudi cenejše. Na spletni strani letališča lahko parkirišče rezerviraš vnaprej in s tem še nekaj prihraniš. Parkiranje praviloma stane 40 - 90 EUR za 1-3 tedne.
Janin
(se nadaljuje)

LETALSKE KARTE 4 Kupovanje na internetu

Karte lahko iščeš neposredno na spletnih straneh letalskih prevoznikov ali pa z iskalniki, ki iščejo polete mnogih ponudnikov. Med najbolj priljubljenimi so: Bookingpoint.net, Bing.com, eDreams.com, Expedia.com, Kayak.com, Letalske.si, Momondo.com, Orbitz.com, Potovanje.si, Skyscanner.net, Travelocity.com. Nekateri med njimi iščejo tudi polete z bližnjih letališč (Trsta, Benetk, Celovca, Gradca in Zagreba).
Druga koristna funkcija je iskanje poletov za +/- tri dneve od vpisanega datuma. Ta ti bo prihranila čas pri brskanju, če želiš čim cenejšo karto, nisi pa vezan točno na določen datum. Kot omenjeno, na zasedenih poletih hitro zmanjka najcenejših kart, zato so npr. poleti v petek precej dražji od tistih v četrtek. Ta funkcija ti bo tako prikazala tabelo 7x7 dni z označenimi cenami za vsak posamezen polet in izbral boš lahko najcenejšega. 
Težave boš imel, če boš hotel na internetu kupiti vozovnice za skupino sopotnikov. Karte lahko plačaš samo s kreditno kartico, le-te pa nikoli nimajo dovolj visokega limita, čeprav imaš na svojem računu dovolj denarja. Tako lahko na določen dan plačaš samo zneske do določene vsote in postopek ponoviti naslednji dan. Težavi se lahko izogneš, če karte kupite z več kreditnimi karticami.
Nekateri iskalniki navajajo cene poletov brez taks (kar pa lahko včasih pomeni skoraj polovico cene) in ti pravo ceno pokažejo šele tik preden karto kupiš.
Janin
(se nadaljuje)

Letalske karte 3

Ko brskaš po internetu, boš odkril marsikakšno “specialno” ceno, a največkrat boš ugotovil, da do take karte ni tako lahko priti, kot kaže v začetku. Ko boš gledal posebne ponudbe, bo cena ugodna, potem pa boš ugotovil, da najcenejših kart ni več, ali pa so na voljo samo ena ali dve. Skrivnost je v tem, da so cene v istem turističnem razredu razdeljene na 10-12 kategorij. Pet ali deset sedežev ima nizko ceno (ponujeno na internetu), vsaka naslednja kategorija pa je za nekaj deset evrov dražja.

Cene so razpisane tudi za eno leto vnaprej in se lahko precej spreminjajo, odvisno od povpraševanja. Zato velja splošno pravilo, da prej ko rezerviraš, cenejša bo vozovnica. Ni pa nujno. Ko prevozniki vidijo, da bo določen let verjetno razprodan, pač ukinejo nižje kategorije cen, če ne, pa cene spustijo, ali celo odpovejo let. Tako lahko za en sedež plačaš 550 EUR, za sosednjega pa tudi nekaj tisoč EUR.

Pa še to: ne glede kako ugodna je bila cena tvoje letalske vozovnice, VEDNO boš srečal koga, ki je v deželo pripotoval še ceneje kot ti.

 Janin

(se nadaljuje)

Zrće, Croatia

Letalske karte 2

Letalske družbe seveda želijo čim bolj razprodati vse svoje lete in pri tem čim več zaslužiti. Skupinam in agencijam bodo zato dali popust, saj je bolje prodati dvajset vozovnic s 50% popustom, kot pa pet vozovnic po polni ceni. Vse ostalo stori konkurenca - agencije in letalske družbe pač tekmujejo med sabo.

Vrste vozovnic
Obstajata dve vrsti poceni kart: uradne in neuradne. Imenitne letalske družbe imajo uradno zelo visoke cene, zato pa velike popuste. Uradne so karte s popustom za mladino, študente, starejše, karte s popustom za nizko sezono in karte z omejitvami, (“APEX”, “excursion” ipd.). Le-te stanejo 30-40 % manj od običajnih, kupiti jih je treba najmanj tri tedne pred poletom, med odhodom in povratkom pa mora miniti najmanj 7(14) in največ 30(60) dni.
Neuradne in t.i. “črne cene” so še nižje, a uradno sploh ne obstajajo. Družbe jih prodajajo prek agencij in najcenejše niso niti “transferable” niti “endorsable” niti “refundable” (glej spodaj!). Če hočeš pri taki karti zamenjati datum poleta, moraš doplačati - največkrat od 50 do 200 EUR, včasih pa še precej več.
Janin
(se nadaljuje)

LETALSKE KARTE

Potovanje po zraku je bilo nekoč zelo drago. Še v 90ih letih si za pot do Južne Amerike pri nas plačal najmanj 2000 evrov, drugod po Evropi pa v najboljšem primeru okrog 1200 evrov. Po vozovnice za Afriko in Azijo smo tedaj hodili v Atene in Istanbul, po vozovnice za Ameriko pa v Celovec, v Trst, včasih celo v Amsterdam ali v London.
Medtem pa se je zgodilo marsikaj - predvsem prodor interneta in nizkocenovnih prevoznikov v Evropi in Aziji, kot npr. Easyjet, Ryanair, Airasia in mnogi drugi. Le-ti nimajo svojih pisarn, pač pa vozovnice pri njih kupuješ kar po Internetu in včasih ponujajo izjemno nizke cene.
Zdaj so cene, ki jih boš plačal pri nas, včasih celo ugodnejše kot marsikje zunaj in le redko se splača hoditi po letalske karte v tujino. Če so višje, si k ceni priračunaj še dodatno pot z avtom, busom ali vlakom, izgubo časa in vse sitnosti, potem pa se odloči!
Tudi druge letalske družbe so se morale prilagoditi temu, spustiti cene in preiti na internet. Še vedno pa boš v pisarni letalske družbe marsikdaj plačal bistveno več kot na internetu ali pri potniški agenciji. Kje je vzrok za to?
Janin
(se nadaljuje)

6. POTOVANJE Z LETALOM

Po površini ali po zraku
Od zagrizenih popotnikov boš večkrat slišal, da je edini pravi način potovanja t.i. “surface travel” - potovanje po površini (seveda po zemeljski površini – torej po zemlji, vodi), za razliko od “air travel” - potovanja po zraku.
Pravi popotnik - boš slišal – mora na prvobitni način izkusiti tuje dežele, pripravljen mora biti prestajati vse tegobe in težave, ki jih vključuje potovanje, ne pa se obnašati kot ničvreden turist, ki mu vse servirajo pred nos. Lahko je sedeti v letalu, buljiti v monitor nad glavo in cuzati pivo, potem pa se hvaliti, da si prepotoval trideset tisoč kilometrov, a to ni nikakršno potovanje.
Nič ne rečem; dežele boš res bolje in globlje doživel, če boš vedno potoval z lastnim vozilom, ali pa z istimi javnimi prevoznimi sredstvi kot domačini. Vendar boš to lahko počel le, če imaš ogromno časa in energije. Do Filipinov ali do Peruja se boš po površini kar krepko “sprehodil”, tvoje potovanje pa bo tudi bistveno dražje kot potovanje z letalom. Dvomim tudi, da ti bo dvotedensko potovanje s transibirsko železnico četrtič ali petič še tako zabavno, kot ti je bilo prvič.

Tanzanija: Zelo pomembni belci 12

Prenočišče je bilo precej daleč in sama ga verjetno ne bi našla. Za taksi sva dala deset kwacha. Vsi barakasti hoteli so bili polni ali pa nikogar ni bilo mogoče priklicati. Taksist je seveda dobro vedel, kaj dela, in za pot nazaj sva plačala še pet kwacha. Kdo bi se pa prepiral ob pol štirih zjutraj!
Wolfgang se je zleknil na ledeni beton poleg domačinov, ki so, zaviti v odeje, spali pod nadstreškom na postaji. Imel je dobro spalno vrečo in podlogo iz penjene plastike. Meni, ki plastike nisem imel, je preostalo zadoščenje, da potujem z minimalno prtljago. Za podlogo sem si s sosednjega gradbišča privlekel dober meter dolgo desko in se spravil na tla v prostorno telefonsko celico, v kateri pa je od telefona ostal samo še kos žice, napis na vratih in razpadla metla. V celico sem za vsak primer vzel še Wolfgangovo prtljago in zadrgnil vrečo.
Janin Klemenčič:

Tanzanija: Zelo pomembni belci 11

Vse žarnice na vlaku so bile pokradene, zato so v vsakem vagonu prižgali nekaj sveč. To je sicer lepo prispevalo k intimnemu vzdušju, manj pa nas je razveseljevalo, da so sveče močno plapolale v vetru, saj je bila večina oken razbitih, zunaj pa nemaren mraz.
Po voznem redu bi morali prispeti že pred osmo. Če bo vse po sreči, bom že danes pri Viktorijinih slapovih, ki so od Livingstona oddaljeni samo šest kilometrov. Od same neučakanosti bi jih najraje šel gledat že kar v mesečini.
Okrog enajstih je Wolfgang zlezel v spalno vrečo. Meni se moje ni ljubilo razmotavati, saj bi morali vendar vsak hip prispeti. Prispeli smo ob treh ponoči - pet minut zatem, ko sem tudi sam zlezel v spalko in se ravno začel tajati. Murphyjev zakon vedno deluje brez napake.
Janin Klemenčič:
(se nadaljuje)

Tanzanija: Zelo pomembni belci 10

Namesto ob 14.30 smo torej odpeljali ob 17.30. Edina dva prosta sedeža sta bila polomljena, od njune prevleke pa je ostalo samo nekaj krp. Še vedno bolje kot nič. Malo pred sončnim zahodom sva ob zemljevidu rešetala najino preteklo in prihodnje potovanje. Sam sem bil po slapovih namenjen v zimbabvijski Matabele, on pa v botsvanski Okavango.
Pristopilo je oko postave. Po kratkem zaslišanju naju je opozorilo, da so naju prijavili zaskrbljeni potniki. Povedali so mu, da se nekaj meniva v sumljivi nemščini in pri tem gledava na zemljevid. Raje naj se pogovarjava v angleščini.
Najbrž so sklepali, da načrtujeva, kako bova napadla in zavzela Viktorijine slapove ali pa kar vso Zambijo.
Janin Klemenčič 

Tanzanija: Zelo pomembni belci 9

Zambija: Na javnem mestu ne glej na zemljevid 

Izvedel sem, da iz Lusake proti jugu ta dan ni več nobenega avtobusa, vlak pa odpelje šele ob pol treh. Poglejmo kako bo z avtoštopom. Do odcepa na jug sem prišel, ko je bila ura že dvanajst. V naslednjih dveh urah sta mi ustavila dva kamioneta. Eden me je vabil v kabino, drugi na keson, a z obema bi se peljal samo nekaj sto metrov daleč. Slabo kaže.
Bližal se je čas odhoda vlaka in odšel sem na železniško postajo. Tam sem na tleh ob steni odkril popotnika z nahrbtnikom – prvega belca po nekaj dneh - nemškega študenta, ki mi je povedal, da ima vlak v Livingstone uro zamude. Če bi vedel, da bodo zamudo potem še dvakrat podaljšali za eno uro, bi šel nazaj štopat, tako pa sem ostal na tleh pri Wolfgangu in skupaj sva preklinjala afriške železnice.
Janin Klemenčič:
(se nadaljuje)