Od zagrizenih popotnikov boš večkrat slišal, da je edini pravi način potovanja t.i. “surface travel” - potovanje po površini (seveda po zemeljski površini – torej po zemlji, vodi), za razliko od “air travel” - potovanja po zraku.
Pravi popotnik - boš slišal – mora na prvobitni način izkusiti tuje dežele, pripravljen mora biti prestajati vse tegobe in težave, ki jih vključuje potovanje, ne pa se obnašati kot ničvreden turist, ki mu vse servirajo pred nos. Lahko je sedeti v letalu, buljiti v monitor nad glavo in cuzati pivo, potem pa se hvaliti, da si prepotoval trideset tisoč kilometrov, a to ni nikakršno potovanje.
Nič ne rečem; dežele boš res bolje in globlje doživel, če boš vedno potoval z lastnim vozilom, ali pa z istimi javnimi prevoznimi sredstvi kot domačini. Vendar boš to lahko počel le, če imaš ogromno časa in energije. Do Filipinov ali do Peruja se boš po površini kar krepko “sprehodil”, tvoje potovanje pa bo tudi bistveno dražje kot potovanje z letalom. Dvomim tudi, da ti bo dvotedensko potovanje s transibirsko železnico četrtič ali petič še tako zabavno, kot ti je bilo prvič.