KJE BOM SPAL 3 Hostel Celica

Stavbe, v katerih so domovi, so najrazličnejše: od gorskih koč do starih graščin in palač. Nekateri so celo v odsluženem Jumbo-jetu, v mlinu na veter ali na zasidrani ladji. 

Zelo znamenit je tudi ljubljanski dom »Celica«, predelan iz nekdanjih vojaških zaporov. 

Ponekod imajo tudi nekaj dvoposteljnih sob, a največkrat so spalnice skupne, ležišča pa v nadstropjih. Nekateri (npr. amsterdamski) pogradi so celo trinadstropni! 

Janin (se nadaljuje)

KJE BOM SPAL 2 Hostel

 Cene prenočevanja v domovih so odvisne od države, od starosti stavbe in od kakovosti storitev. V mnogih državah je cena odvisna tudi od starosti gosta – starejši plačujejo tudi do 40 % več. 

Povprečna cena (včasih z zajtrkom) je okrog 12 €, giblje pa se od 5 € v najcenejših primerih, do več kot 50 € v Skandinaviji in v nekaterih mestih (London, New York, Tokio…). Vsi uradni domovi so navedeni v publikaciji IYHF (International Youth Hostel Federation), ki izide vsako leto in jo lahko kupiš tudi pri nas.

Janin (se nadaljuje)

KJE BOM SPAL 1

Ti domovi so standardno prenočišče za popotnike z nahrbtnikom v Evropi, do neke mere pa tudi drugod po svetu. Njihove glavne prednosti so, da so relativno poceni, čisti in da v njih vedno najdeš dobro družbo.

Uradni domovi (tisti, ki so člani mednarodne počitniške zveze IYHF) pa imajo tudi dvoje pomanjkljivosti: v njih veljajo stroga birokratska pravila in največkrat so daleč od centra mesta, zato so za štoparja težko dostopni.

Janin (se nadaljuje)

MLADINSKI DOMOVI / Hostli

 V slovenščini za to vrsto prenočišča pravzaprav še ni enoznačnega imena. Ker je naziv “mladinsko počitniško prenočišče/ zavetišče/ prebivališče” preokoren, se je pri nas udomačilo kar angleško ime “Youth hostel”. Jugoslovanski izraz “dom počitniške zveze” (ferijalni savez) je tudi predolg, zato lahko uporabimo naziv “mladinski dom”, ki je približen prevod angleškega, nemškega, francoskega in drugih (jugendherberge, auberge de jeunesse…) ali pa “popotniški dom”, kar bi bilo podobno kot skandinavski “vandrarhem”. Naziv “mladinski hotel” je namenjen boljšim in dražjim domovom.

Janin (se nadaljuje)

Spanje na prostem 5

 * V hladnejših krajih boš v vrečo pač zlezel oblečen. Tudi prej omenjeni polivinilasti ovoj te bo precej zaščitil pred mrazom.

*  Morda se ti bo zdelo bedasto, ampak - namesto “spalke” lahko uporabljaš tudi smučarski kombinezon. Ravno tako je topel, z njim ne boš imel preglavic, ko se boš obračal v spanju, pa še podnevi ti bo prav prišel v hladnih krajih.

Janin (se nadaljuje)

Spanje na prostem 4

 *  Debelina vreče je odvisna od krajev, v katere si namenjen, in od tvoje zmrzljivosti. Od debeline je seveda odvisna tudi njena velikost, ko bo zvita v zavoj; ne pozabi na to, saj je “spalka” navadno največji kos prtljage.

*  Če se odpravljaš v tropske kraje, boš prihranil nekaj prostora, če boš namesto vreče vzel s seboj rjuho ali vrečo iz tankega blaga, ki jo lahko napraviš sam.

Janin (se nadaljuje)

Spanje na prostem 3

 *  Proizvajalcem spalnih vreč nikoli ne zmanjka fantazije: ene so polnjene z naravnim puhom, druge na eni strani gumirane ali plastificirane, tretje tako ozke, da komaj zlezeš vanje, četrte spet opremljene z vzglavnikom ali kapuco. 

Sam imam najraje preproste, ki postanejo podobne odeji, ko jih odpneš, in v katerih lahko vsaj malo razmakneš noge med spanjem. Na taki raztegnjeni vreči lahko prirediš piknik, ali jo uporabljaš kot podlogo na plaži. Če potuješ z dekletom, lahko dve taki vreči ponoči zapneš skupaj v eno prostornejšo.

Janin (se nadaljuje)

Spanje na prostem 2

 Za udobno spanje pod milim nebom potrebuješ tri stvari: kos polivinila, penasto podlogo in spalno vrečo.

Polivinil te bo za silo zaščitil pred vlago, peskom, umazanijo in žuželkami. Njegova velikost naj bo vsaj 100 x 200 cm. Če vzameš dvojno širino in ga zlepiš ali sešiješ po dveh stranicah, boš dobil vrečo, ki te bo ščitila še pred vetrom, roso in rahlim dežjem. Vreča ti bo hvaležna, pa tudi manj premočen se boš zbujal.

Janin (se nadaljuje)