Namesto ob 14.30 smo torej odpeljali ob 17.30. Edina dva prosta sedeža sta bila polomljena, od njune prevleke pa je ostalo samo nekaj krp. Še vedno bolje kot nič. Malo pred sončnim zahodom sva ob zemljevidu rešetala najino preteklo in prihodnje potovanje. Sam sem bil po slapovih namenjen v zimbabvijski Matabele, on pa v botsvanski Okavango.
Pristopilo je oko postave. Po kratkem zaslišanju naju je opozorilo, da so naju prijavili zaskrbljeni potniki. Povedali so mu, da se nekaj meniva v sumljivi nemščini in pri tem gledava na zemljevid. Raje naj se pogovarjava v angleščini.
Najbrž so sklepali, da načrtujeva, kako bova napadla in zavzela Viktorijine slapove ali pa kar vso Zambijo.
Janin Klemenčič