Potem še deset ur do Tahitija. Morda sem spal dve ali tri ure. Žal smo prispeli zgodaj zjutraj in pred nami je dolg tropski dan. Tudi ostali imajo malo vodene oči, a dogovorili smo se, da podnevi ne smemo v posteljo, sicer ponoči ne bo govora o spanju. Na Tahitiju so ravno 12 ur za nami in sploh ni bilo treba premikati ur. Prve tri dni smo hodili spat zgodaj zvečer in se zbujali že pred zoro, potem smo se pa navadili. Ko smo se vrnili v Slovenijo, se mi je zgodilo, da sem ob devetih zvečer skoraj zaspal v avtu.
***
Pred leti, ko sem potoval na Filipine, je bilo dosti slabše. Z Dunaja naj bi poleteli že zgodaj zjutraj, zato sem šel tja z vlakom in prišel na letališče že prejšnji večer. Vsi sedeži na letališču so imeli pritrjene ročaje in na njih nisem mogel spati, zato sem vso noč ležal na ozki klopi, spal pa nisem kaj dosti.
tekst & foto: Janin
(se nadaljuje)