Strinjali
so se tudi, da nekaj dni brez perila, filmov in polnilca za kamero, najbrž ni
bilo v mojem načrtu, a to je bilo vse, kar lahko storijo zame.
Vse
skupaj niti ne bi bilo tako tragično, če dober teden kasneje na ugandsko –
kongoški meji ne bi ugotovil, da mi je nekdo pobral vse video kasete, česar ob
prvem prtljage pregledu pač nisem opazil. Težava je bila v tem, da bi take
kasete lahko kupil v Nairobiju, morda z nekaj sreče tudi v prestolnici Kampali,
nikakor pa ne v krajih, ki sem jih nameraval obiskati v naslednjih dveh tednih.
K sreči sem kasneje našel dva turista, ki sta mi odstopila vsak po eno podobno
kaseto. Ko sem se vrnil, sem se pritožil pri letalski družbi Air France.
Obljubili so, da bodo potrudili, da vsaj vrednost kaset dobim povrnjeno.
Zavedajo se da je v mojem primeru vrednost teh kaset zelo relativna, a žal…
Od
tedaj je minilo že nekaj let in še vedno čakam na obvestilo od francoske
letalske družbe. Če bi večkrat terjal, bi verjetno kaj dobil.
Janin
(se nadaljuje)