Na letališču in v letalu 4

Znašel si se v “Duty free” območju. Še preden se izgubiš v številnih trgovinah, je priporočljivo, če najprej poiščeš svoj izhod, da ga ne boš panično iskal zadnji hip. Na velikih letališčih je treba do pravega izhoda včasih tudi več kot kilometer daleč in pogosto ti bodo pri tem pomagali tekoči pločniki. Tudi številčni razpored izhodov ni vedno prav logičen.

Ne zaupaj preveč oznaki “Duty free”. Pogosto so ti artikli zastareli in/ ali precej dražji kot v mestu.

K izhodu se odpravi, ko bo na razglasnem monitorju poleg tvojega poleta pisalo: “Now boarding”. V letalo boš vstopil naravnost iz letališke stavbe skozi “tunel”, ali pa te bodo tja peljali z letališkim avtobusom. Ves čas te bodo spremljali, zato se ne boj, da bi se izgubil!

(se nadaljuje)

tekst & foto: Janin  

Na letališču in v letalu 3

- Če ti je vseeno, kje boš sedel, mirno preberi kakšno poglavje v udobnem sedežu, počakaj, da se preostali potniki zdrenjajo k okencu pred teboj, in se pojdi čekirat, ko se bo vrsta že zelo skrajšala. V letalu zaradi tega ne boš nič pozneje.

Najbrž veš, da je vsa letališča obsedla paranoja pred teroristi. Pripravi se na slačenje suknjičev, čevljev in pasov. VSE tekočine in koničaste predmete (škarje, pile…) shrani v nahrbtnik, ki ga boš oddal, sicer ti jih bodo zaplenili!  

Včasih, če imaš srečo, bo v turističnem razredu zaradi “prebukiranosti” zmanjkalo sedežev. Meni se je že dvakrat zgodilo, da so me v takem primeru vtaknili v razkošni poslovni razred.

- Po čekiranju je treba z ročno prtljago skozi policijski in (če je polet mednaroden) carinski pregled. Sam boš moral skozi detektor kovin, prtljaga pa skozi rentgen. Zagrizeni fotografi trdijo, da tak pregled škoduje filmom, pa če uslužbenci še tako zatrjujejo, da je aparat “film safe”. Če slučajno še vedno uporabljaš filme in če nočeš tvegati, jih imej v posebni vrečki, ki jo boš dal policistu v ročni pregled.

(se nadaljuje)

tekst & foto: Janin  

Na letališču in v letalu 2

•        Kaj pomeni čekirati? Dobro uro pred odhodom se bo na razglasnem panoju (monitorju) poleg tvojega poleta pojavil napis “checking”. 

Šel boš k “šalterju” (tudi zanj ni slovenskega izraza! - še najbližja je beseda “okence”, ki pa ne ustreza - predlagaj kakšno boljšo!) tvoje agencije oz. letalske družbe, oddal prtljago, uslužbenec pa bo preveril (check) tvojo vozovnico. 

Dal ti bo “boarding pass” - karton, na katerem je napisana številka tvojega sedeža, in številka izhoda, kjer boš počakal na vkrcavanje. Marsikje boš moral kupiti še potrdilo o plačilu letališke takse, čeprav naj bi bile vse takse vključene v ceno vozovnice.

•        Bi rad izbiral, kje boš sedel? Če bi med poletom rad gledal pokrajino, zahtevaj sedež pri oknu v zadnjem delu letala! V sprednjem delu sedijo potniki prvega razreda, v srednjem delu pa boš imel lep razgled na letalsko krilo. V nobenem primeru pa od razgleda ne pričakuj preveč! Pokrajina pod tabo bo dobro vidna samo ob vzletu in ob pristanku, sicer pa bo bleda, oblačna in zelo pomanjšana; lepo boš videl samo visoke gore.
(se nadaljuje)

tekst & foto: Janin  

Na letališču in v letalu

Kako naj pridem do letala, kako vstopim in izstopim? To vendar ve vsak: na letališču najprej “čekiraš” prtljago, greš v brezcarinsko cono kupit “flašo in šteko”, potem pa v letalo. Med poletom pogledaš čim več filmov, flašo pa prihraniš za pozneje, saj je na večini poletov alkohol brezplačen. Ko pristaneš, zaploskaš pilotu, ker ni razbil letala, takoj planeš pokonci in se drenjaš na prehodu, čeprav letala še veliko minut ne bodo prikrmarili na njegov prostor. Ko končno odprejo vrata, se čim hitreje zdrenjaš ven, čeprav boš pri tekočem traku v vsakem primeru moral počakati na prtljago, potem pa spet skozi carino.

Vseeno se včasih kaj zatakne, zato ne bo odveč, če pojasnimo nekaj osnovnih skrivnosti:

•        Dobro je, če na letališče prideš uro ali dve pred poletom, kajti vse formalnosti, ki jih moraš opraviti pred poletom, včasih vzamejo kar precej časa.

tekst & foto: Janin  
(se nadaljuje)

Jet lag 4 Filipini

Z Dunaja naj bi poleteli že zgodaj zjutraj, zato sem šel tja z vlakom in prišel na letališče že prejšnji večer. Vsi sedeži na letališču so imeli pritrjene ročaje in na njih nisem mogel spati, zato sem vso noč ležal na ozki klopi, spal pa nisem kaj dosti.
Potem pa do Bruslja in zvečer preko Dubaja, Bombaja, in Bangkoka končno do Manile. Ponoči v Bombaju smo stali dve uri. Izključili so hlajenje, iz letala pa nas Belgijci niso spustili in v zatohli vročini smo se skoraj zadušili. V Manilo smo prispeli že precej pozno popoldne in v glavi mi je malo brenčalo.
Da bi se malo zdramil, sem šel v mladinskem domu najprej pod tuš, a ni kaj dosti pomagalo. Nič - za nekaj minut bom zadremal, potem grem pa v mesto. Tistih nekaj minut se je nehote raztegnilo na dve uri, zbudil pa sem se popolnoma naspan. Opolnoči v mestu sem bil še vedno bister kot zajec, a sem se vseeno odločil, da grem spat. Pa ni šlo prav gladko. Do šestih zjutraj sem se obračal ter preklinjal vročino, komarje in škripajoči ventilator nad glavo. Potem sem seveda spal do enih popoldne in še takrat le s težavo vstal.
Takrat sem doživel verjetno svoj rekordni »Jet lag« - šele čez en teden sem s spanjem prišel na zeleno vejo.
tekst & foto: Janin  
(se nadaljuje)

Pustolovec Marjan, Popotnik 1994

 Poglej: Marjan 1 - Janin Popotnik 1994

Jet lag 3 Tahiti

Potem še deset ur do Tahitija. Morda sem spal dve ali tri ure.
Žal smo prispeli zgodaj zjutraj in pred nami je dolg tropski dan. Tudi ostali imajo malo vodene oči, a dogovorili smo se, da podnevi ne smemo v posteljo, sicer ponoči ne bo govora o spanju. Na Tahitiju so ravno 12 ur za nami in sploh ni bilo treba premikati ur. Prve tri dni smo hodili spat zgodaj zvečer in se zbujali že pred zoro, potem smo se pa navadili. Ko smo se vrnili v Slovenijo, se mi je zgodilo, da sem ob devetih zvečer skoraj zaspal v avtu.
***
Pred leti, ko sem potoval na Filipine, je bilo dosti slabše. Z Dunaja naj bi poleteli že zgodaj zjutraj, zato sem šel tja z vlakom in prišel na letališče že prejšnji večer. Vsi sedeži na letališču so imeli pritrjene ročaje in na njih nisem mogel spati, zato sem vso noč ležal na ozki klopi, spal pa nisem kaj dosti.
tekst & foto: Janin  
(se nadaljuje)