Lima, Peru, avgusta. Nedelja je in le redke trgovine so odprte. S prijateljico sva se zvečer vrnila z juga in še nisva plačala za sobo v hotelu. Moral bi zamenjati naslednjih sto dolarjev, pa nikjer ni menjalcev. Ponavadi jih je še preveč. Prekleto! Zakaj nisem menjal že včeraj! Lahko bi bil menjal po 3,45 solov za dolar! V Peruju nihče ne menja v bankah. Menjalci imajo vedno najboljši tečaj in so kar dovolj zanesljivi. Zdaj jih je tako malo, da bo tečaj gotovo višji. Vsaj 3,40 bi moral dobiti.
“Boš zamenjal denar?” vpraša drobni možak ob pločniku. No, končno! Deluje malo izgubljeno. Nenavadno; ponavadi menjalci izgledajo dosti bolj samozavestno. Nobenih šopov denarja ne drži v roki.
(odlomek)