Oropani v Venezueli 1 Tri­je Štajerci

Merida, Venezuela. S prijateljico se peljeva z najvišjo žičnico na svetu: pelje na 4.765m n.m. Opaziva, da ima nekdo na kapi logotip slovenskega podjetja.

»Ja – pa men­da ni­ste iz Slo­ve­ni­je?«

»Po­glej no, a vid­va pa tudi? Ha, kje se sre­ča­mo!« Z gon­do­lo smo se spuš­ča­li z vi­so­kih gora nad Me­ri­do. Tri­je Slo­ven­ci iz šta­jer­sko-prek­mur­ske­ga kon­ca, dve de­kle­ti in fant. Že par tednov potujejo. Kmalu gredo domov. Kje so bili; kaj so počeli; kaj so videli?

Po do­brih pet­naj­stih mi­nu­tah, ko smo ob­de­la­li že ve­či­no spo­mi­nov in na­čr­tov, na­ne­se be­se­da še na var­nost v dr­ža­vi. So imeli na poti kake sitnosti?

»No, saj ni sla­bo, am­pak oro­pa­li so nas pa že tudi.«

»Kaj?!«

»Ja, že prvi dan; prav­za­prav prvo uro.«

»In to še­le zdaj po­ve­ste!«

»Ja, smo že malo po­za­bi­li.«

Slika: Na planini nad Merido

(se nadaljuje)