Že prvi dan, ko so ravno prispeli in izstopili iz carinskega oddelka na letališču. Prileteli so iz Evrope in nameravali poiskati prevoz v mesto.
Obstopili so jih menjalci denarja, taksisti in predstavniki hotelov ter jim začeli agresivno ponujati svoje usluge – to je v Južni Ameriki normalno.
Eden jim je obljubljal, da jih bo za zelo nizko ceno odpeljal do cenenega hotela, češ da ima malo prometa in mu bo vsak posel prišel prav. Normalno.
Čeprav so nameravali z avtobusom, se jim je zdela ponudba ugodna. Eden se je hotel usesti spredaj, pa je šofer rekel, naj raje sede na zadnji sedež. Tudi to naj bi bilo normalno – v nekaterih deželah velja pravilo, da potniki sedijo zadaj.
Nekaj sto metrov dalje pa je prisedel še en možak. Šofer je nekaj momljaje pojasnjeval, a ker špansko govorijo bolj slabo, niso razumeli zakaj. Normalno? Niti ne, kot se je izkazalo.
Janin
(se nadaljuje)