Slaba stran tovornjakov je, da so na hribovitih cestah obupno počasni. Njihova dobra stran pa je, da so sedeži dobro vzmeteni, da je razgled skozi velika okna imeniten in da ti bo voznik včasih dovolil, da boš zaspal na ležišču v zadnjem delu kabine.
Včasih te bodo posadili poleg slinastega psa, med mastno orodje in umazane cunje, ali na prašen keson tovornjaka. Spet drugič boš ugotovil, da je voznik pijan ali pa da prehitro in nevarno vozi. Če so razmere prehude, ga prosi, naj te odloži.
Zavedaj se, da praktično v vseh deželah Tretjega sveta šoferji za svojo uslugo zahtevajo plačilo, katerega višina je podobna ceni vozovnice na avtobusu ali na vlaku.
Razmik med posameznimi štoparji na cesti naj bo najmanj pet metrov, sicer bodo možnosti slabše. Če je prostora dovolj, naj bo ta razdalja dvakrat daljša. Vljudno je, da se štopar, ki je zadnji prišel, postavi na zadnje mesto.
Če štopaš v paru in se te loti obup, se lahko razmakneta med seboj. Tisti, ki mu bo avto ustavil, naj voznika vpraša, ali lahko vzame še drugega. Le redki bodo zavrnili.
Podlejša različica take zvijače je, da se eden od obeh skrije v grmovje in se potem izgovarja, da je šel opravit potrebo.