V Britaniji pogosto uporabljajo starejše znamenje: vstran iztegnjena
kazalec in sredinec. Če to roko dvignemo, bo isto znamenje pomenilo “mir na
svetu” ali pa “zmaga (victory)”, če pa je dvignjena dlan obrnjena proti
opazovalcu s hrbtno stranjo, pomeni: “Pojdi k vragu!” Vsakomur, ki ti ne bo
ustavil, boš v teh krajih torej lahko poslal svoje sporočilo v vzvratno
ogledalo kar tako da boš dvignil roko.
V Afriki, v Grčiji in še
ponekod drugod pomeni dvignjen palec obsceno kretnjo, podobno, kot da bi pri
nas koga kam pošiljal z iztegnjenim sredincem. Zato je tam bolje ustavljati
avtomobile tako, da z dlanjo mahamo proti tlom, kot bi hoteli upočasniti
vozilo. Tako delajo v vseh državah Tretjega sveta tudi domačini.
Podnevi ali ponoči
O tem, ali je bolje štopati podnevi
ali ponoči, se mnenja izkušenih štoparjev močno razhajajo. Tisti, ki prisegajo
na nočni štop, vedo povedati, da vozniki potujejo ponoči zato, da imajo na
cesti mir. Nočne vožnje so zato hitrejše, brez zastojev in praviloma na daljše
razdalje. Tudi če ponoči dlje čakaš, da te bo kdo pobral, boš zamudo nadomestil
s tem, da ti vozila ne bo treba menjavati vsakih nekaj kilometrov. V vozilu se
boš lahko včasih tudi za silo naspal.
Spet drugi trdijo, da je ponoči avtostop
nemogoč, saj te v temi nihče ne bo vzel v avto. Če pa že, potem bo gotovo
kakšen kriminalec. Poleg tega štop ni zanimiv, če vsakih nekaj ur ne zamenjaš
sogovornika, pa še pokrajine se ponoči ne vidi.
V vsakem primeru upoštevaj tole: če
že štopaš ponoči, potem štopaj na delu ceste, ki je dobro osvetljen - po možnosti na osvetljenem križišču, blizu črpalke ali
pa na avtobusni postaji. Štoparju, ki se v popolni temi, na ovinku in pri
veliki hitrosti kar nenadoma pojavi iz teme, pač ne bo nihče ustavil.
Res je, da podnevi vozniki raje
ustavljajo kot ponoči, vendar pri tem ni nobenega pravila - nikoli ne veš, ali
ne bo ustavilo ravno naslednje vozilo, pa čeprav čakaš že deset ur.