Nekaj sto metrov dalje pa je prisedel še en možak. Šofer je
nekaj momljaje pojasnjeval, a ker špansko govorijo bolj slabo, niso
razumeli zakaj. Normalno? Niti ne, kot se je izkazalo.
Sovoznik, ki se je ravno priključil, je nenadoma začel besno
vpiti. Da sta člana revolucionarne skupine, da pripravljajo upor
proti zločinski vladi predsednika Chaveza, da potrebujejo sredstva
za upor in da je dolžnost naših treh Slovencev, kot predstavnikov bogatega
izkoriščevalskega Zahoda, da jih finančno podprejo pri tem boju. Segla
sta nekam proti svojim nogam in zaškrtalo je, kot bi repetirala puške.
Sovoznik se je obrnil proti njim in zahteval denar. Malo se je pomiril
in bil je še kar prijazen. Pregledal jim je denarnice in pobral vsakemu
okrog sto dolarjev vrednosti v lokalni valuti– denar, ki so ga ravno
zamenjali na letališču, kar je voznik videl.. Potem je celo vsakemu vrnil
nekaj žepnine, da bo za nujne stroške.
Janin
(se nadaljuje)