Vzhodna Azija:• Mongolija, razen transibirske, skoraj nima železnic.
• V Severni Koreji vlaki vozijo podobno kot na Kitajskem.
• V Južni Koreji in na Tajvanu so dobro organizirani in precej dragi.
• Na Japonskem so odlično organizirani in zelo dragi. Za razdaljo 500 km boš v najcenejšem in najpočasnejšem vlaku plačal okrog 80 dolarjev, za 1000 km 120 dolarjev, za vožnjo z najhitrejšim “Shikansenom” pa boš odštel kar dvakrat toliko.
Vlaki na Kitajskem:
Vlaki so najboljši način potovanja po Kitajski. Na vlakih vedno lahko dobiš hrano, v vsakem vagonu pa lahko dobiš tudi prekuhano vodo, kar je na Kitajskem zelo pomembno.
Slaba stran kitajskih vlakov so zvočniki, ki nikoli ne utihnejo.
Potuješ lahko v štirih razredih. Ker pa je Kitajska država brez razredov, se imenujejo drugače: trdi sedež (hard seat), mehki sedež, trdo ležišče, mehko ležišče (soft bed).
• Vagoni s “trdimi sedeži” (največkrat so vseeno tapecirani) so umazani, neudobni in napolnjeni do zadnjega kotička. Vozovnice nimajo rezervacij, so veljavne več dni (npr. za 1000 - kilometrsko vožnjo tri dni, za 2200 km pa sedem dni) in dovoljujejo vmesne postanke.
• Mehki sedež stane enako kot trdo ležišče, vendar jih praviloma ni na nočnih vlakih.
• V oddelkih brez vrat je šest trdih ležišč, ki pa so dovolj udobna - dobil boš tudi odejo, rjuhe in blazino. Če je mogoče, vzemi srednje ležišče. Na zgornjem si preblizu zvočnikov, na spodnjem pa ne boš imel miru pred ljudmi, ki bodo hoteli sedeti na tvoji postelji.
• Mehko ležišče je eno od štirih v luksuznem klimatiziranem kupeju s čipkastimi zavesami in lončnicami. Celo zvočnik lahko izključiš.
Rezervacije: Karte lahko kupiš štiri dni vnaprej v agencijah in v turističnih servisih, ki so navadno v večjih hotelih. Svoje storitve zaračunavajo in so zelo počasni, ker morajo pač nekoga poslati, da čaka v vrsti namesto tebe. Sam lahko storiš isto hitreje in ceneje na postaji na dan potovanja ali večer pred tem, vendar boš čakal do onemoglosti in tvegaš, da bo kart zmanjkalo.
(se nadaljuje)
tekst: Janin