Polinezija in Bin Laden

Gogi 5 

Naša nesrečnika pa sta kot nadomestilo dobila še en polni penzion v luksuznem hotelu v Madridu in vsak po 600 evrov. Ko sta naslednji dan prispela v Limo, kjer smo ju morali čakati, nista hotela nič slišati o kaki delitvi odškodnine.

*** 

Polinezija in Bin Laden

Ko priletimo v Pariz, se že malo mrači. Že v nekaj minutah smo skozi kontrolo. Lepo je biti član privilegirane Unije. Razgubimo se po prodajalnah duty-free robe. Pred poletom v Polinezijo imamo še vedno dovolj časa za prodajanje zijal po pijačah, knjigah, absurdno dragih kristalih, tehnični robi in parfumih. Kljub strokovnim razlagam prijateljic še vedno ne najdem nobenega, ki bi mi bil bolj všeč od naravnega ženskega vonja. Tudi njihove trditve, da bi slepo sledile moškemu, ki bi dišal po Brutu 66, me ne prepričajo. 

Čeprav je Jumbo Jet strahotno velik, smo prej kot v dveh urah od prihoda v Pariz že spet v zraku.

Čez dvanajst ur imamo še postanek v Los Angelesu. Vsi moramo ven iz letala.

Ja­nin

(se nadaljuje)

Gogi 4 Brezplačna rekreacija

Kaj pa če bi ponj šla Katarina? Časa je malo in če se ne bom mogel vrniti, bom še sam ostal v Evropi. In kaj bo potem storila skupina? 

Nista bila navdušena nad predlogom.

Prometa je bilo neverjetno veliko in vsaka kontrola se je vlekla neskončno dolgo. Ko sem končno v nepregledni množici našel znanca in dobil nesrečni »pasoš« in se obrnil nazaj, je bilo do odhoda letala ravno še dobro uro. Ali mi bo sploh uspelo? Še dvakrat na podzemsko železnico, še štiri kilometre dirke po letaliških stavbah, še štirikrat skozi počasne kontrole!

In kaj sem izvedel, ko sem z zmagoslavno dvignjenim potnim listom prisopihal do naših dveh nesrečnežev? Ves trud je bil zaman, saj sta prebukirana – zaradi prepozne prijave zdaj ni več prostih mest na letalu in kljub vsemu bosta priletela 24 ur za nami!!!

Stvar pa ima tudi svetlo plat. Letalo sem kljub vsemu še ujel in dirko lahko jemljem kot brezplačno rekreacijo.

Ja­nin

(se nadaljuje)