JAVNI PREVOZ

Poleg transporta samega je potovanje z javnimi prevoznimi sredstvi tudi priložnost za spoznavanje domačinov in dežele na neposreden ter pristnejši način.

To še posebno velja za dežele Tretjega sveta. V nekdanjih kolonijah so beli domačini precej odmaknjeni od ljudstva in redkokdaj uporabljajo javni prevoz, turisti pa se večinoma prevažajo v posebnih avtobusih, ki jih vodijo od ene znamenitosti do druge in tudi nimajo prave priložnosti za naključna srečanja in stike.

Večina mladih popotnikov je vsaj enkrat preskusila potovanje z “Interrailom” (glej: vlaki). Druga sredstva javnega prevoza so v razvitih državah precej draga, zato se bo večina popotnikov raje odločila za prepustnice, za avtoštop ali pa lastni prevoz.

 V nerazvitih državah so javna prevozna sredstva mnogokrat bolj podobna sejmu kot pa prevoznemu sredstvu. Če boš imel srečo, da boš sedel, se bodo ob tebi stalno ustavljali vsiljivi berači in prodajalci, mimoidoči pa ti bodo v nepopisni gneči postavljali na glavo svoje košare in cule, včasih tudi kak šop banan ali za noge zvezanih kokoši. Zgodilo se bo tudi, da boš visel na vratih vagona, na strehi avtobusa ali na kesonu tovornjaka.

Če boš veliko potoval po razvitih (dragih) državah na drugih celinah, bodi pozoren na prepustnice - “travel pass”. Nekatere cenene prepustnice za avtobuse, vlake in letala namreč lahko kupiš samo v drugih državah pred potovanjem samim; pri nas lahko dobiš, npr. prepustnice za Avstralijo/Ameriko, tako kot lahko oni samo doma kupijo Eurail, ki v Evropi deluje podobno kot pri nas kupljeni Interrail. Veljajo največkrat za en mesec ali dva oz. za nekaj poletov.