Afriške zvijače 4

... Pred vrati je počakal dogovorjenih pet minut, pa še deset dodatnih, potem pa le potrkal in vstopil. Soba je imela še en izhod, v hotelu pa nihče o ničemer ničesar ni vedel. 

Popoldne je vse ponudnike na cesti, ki so mu predlagali črno menjavo denarja, glasno pošiljal v vražjo mater.

To je samo nekaj zgodb od mnogih, ki si jih izmišljajo - v mnogih različicah - prevaranti po vsem svetu. Njihova fantazija je neizčrpna in zgodb ne bo nikdar konec.

Afriške zvijače 3

... Previden kot je, mu denarja ni hotel izročiti drugače kot iz rok v roke. “Potem morava pa k mojemu šefu, saj toliko denarja nimam pri sebi.”

Šef je stanoval v dvanajstem nadstropju hotela Hilton - enega najlepših v Afriki.

Znanec je vztrajal, da gresta skupaj do lastnika - previdnosti pač ni nikoli preveč. Šele pred sobo je denar izročil domačinu in počakal zunaj, saj je šef hudo imeniten gospod in se ne kaže kar komur koli ...  Janin (se nadaljuje)

Afriške zvijače 2

 Čez pol minute se pojavi lastnik denarnice - prav tisti s slike: 

“Slišim, da si našel mojo denarnico.” Turistu seveda ne preostane drugega, kot da manjkajoči denar odšteje iz svojega žepa, saj je lastnik za glavo večji ali pa grozi s policijo. Mladeniča pa seveda ni nikjer več.

•••

“Zdravo bwana, change money?” je domačin vprašal mojega znanca in mu ponudil presenetljivo ugoden tečaj. Znanec sploh ni vedel, da v Keniji obstaja črna borza ...   Janin (se nadaljuje)

Afriške zvijače 1

 
“Hej bwana, denarnico si izgubil!” pokliče mlad domačin, se skloni in pomoli denarnico nič hudega slutečemu turistu, ki se sprehaja po ulici v centru Nairobija.

“Ne, ta pa ni moja,” odvrne le-ta in jo odpre. Štiristo šilingov. Kar lepa vsota, le kaj naj zdaj z njo. Mladenič predlaga, da vsoto razdelita, saj sta jo skupaj našla, denarnico pa lahko obdrži turist. Na policijo je seveda nima smisla nositi, saj so kenijski policisti vsi pokvarjeni, dokumentov pa ni v denarnici. Samo nekakšna slika, s katero pa ne bo mogoče najti lastnika ...  Janin (se nadaljuje)

Nevarnosti Na Poti: Nekaj neapeljskih zvijač 8

 Pred kratkim smo bili z večjo skupino ponovno v Neaplju. Vsem sem povedal omenjeni zgodbi in jim toplo priporočil, naj bodo pazljivi. Eden od mlajših sopotnikov je že zjutraj, ko smo sedeli v kavarni, pridirjal do nas: 

“Vau, odličen digitalni aparat za sto evrov! A mislite da bo varno?” 

Ponovil sem, naj aparat dobro pregleda in naj denar da iz rok šele ko bo imel aparat v roki. “Ja, ja, brez skrbi!” 

Čez dve minuti je bil nazaj in ponosno kazal lepo plastično torbico. Manj je bil navdušen, ko je iz nje privlekel dve pol litrski plastenki umazane vode. 

Janin 

Nevarnosti Na Poti: Nekaj neapeljskih zvijač 7

 Če si dobro pogledal, se je skoznjo videla digitalna številčnica. Natančnejšega ogleda ni dovolil, saj se je vendar jasno videlo, da je aparat originalno zapakiran, mi pa smo bili po njegovem očitno neresni.

K sreči smo tudi za tako zvijačo že prej slišali: iz kosa lesa izdelajo videorekorder in ga pobarvajo v črno. V plastiki je na prvi pogled videti kot pravi.

Tisto z digitalnimi številkami je bila samo še dodatna izboljšava trika. S kamero, ki naj bi bila v drugi škatli, se verjetno niti toliko niso trudili, saj bi nas že rekorder moral prepričati.

V tistem dopoldnevu so nam ponujali še dva avtoradia, nekaj fotoaparatov, dve kameri in štiri videorekorderje. 

Janin (se nadaljuje)

Nevarnosti Na Poti: Nekaj neapeljskih zvijač 6

 Čez nekaj minut nas je ustavil drugi, ki je bil bolj konkreten. Na vespi je imel dve škatli: videorekorder in kamero. 

“Tristo tisoč za vse skupaj,” je bil skromen in nam pokazal levico z nekaj modrimi madeži: 

“Mudi se mi, saj vidite, da sem narkoman in nujno potrebujem denar.” 
 Najprej mu ni bilo kaj dosti do tega, da bi odpiral kartone, potem je pa le odprl videorekorder, ki je bil zavit v belo prosojno plastiko.

Janin (se nadaljuje)