Letalske družbe - tako in drugače 3

Ameriški EASTERN

-           Every Airplane Seems To Explode & wReck Normally (normalno je, da trešči in eksplodira)

Ameriški NORTHWEST:

-        Nobody Out Ranks This Horrid, Worthless, Excruciatingly Sluggish Transport (noben prevoznik ni bolj grozen, ničvreden in obupno počasen)

Ameriški PILGRIM: 

-           Planes Inspected Lazily by Grass-smoking, Really Incompetent Mechanics (letala leno preverjajo zakajeni nesposobni mehaniki)

Ameriška DELTA ima vrsto imen:

-        Doesn’t Even Leave The Airport (sploh ne vzleti)

-        Don’t Even Let Them Aboard (ne pusti jim na krov)

-        Departing Even Later Than Anticipated (vzleti še pozneje kot pričakovano)

-        Damaged Engines Limit Take-off Ability (poškodovani motorji omejujejo vzlet)

-        Doesn’t Ever Let Terrorists Aboard (na krov ne spusti teroristov)

-        Doesn’t Experience Like This Adrenalize? (adrenalinska izkušnja)

-        Drunken Engineers Land Too Abruptly (pijani piloti pristajajo prehitro)

-        Does Every Little Thing Awkwardly (vsako stvar napravi nerodno)

-        Don't Expect Legroom on This Airline (ne pričakuj prostora za noge)

Ja­nin 

(se nadaljuje)

Letalske družbe - tako in drugače 2

Afganistanska ARIANA se drugače imenuje:

-           Afghans Really Into Always Neglecting Airplanes (Afganci se trudijo zanemarjati letala)

Ameriški AER LINGUS: 

-           Arousing Erotic Randy Ladies In Nice Green Uniform Suits (vzburjanje erotsko razuzdanih dam v lepih zelenih uniformah)

Ameriški AIR OF VERMONT - Air Of Vomit (bruhanje)

Ameriški AIR WEST - Air Worst (najslabši)

ALASKA AIRLINES - Elastic Airlines 

AMERICAN airlines:

-        A Miracle Each Rider Is Currently Alive Now (čudež, da so vsi potniki še živi)

-        Airline Meals Eaten Regularly Induces Cramps And Nausea (letalska hrana povzroča krče in bruhanje)

Ameriški APACHE - Arizona Planes Always Crash Horribly & Explode (letala iz Arizone strašno treščijo)

AWA (America West Airlines):

-        Always Wasting Assets (vedno zapravlja premoženje)

(se nadaljuje) 

Letalske družbe - tako in drugače

Turisti, poslovneži in popotniki se radi pogovarjajo o tem, katera letalska družba je boljša in katera slabša. Eni bodo pri ocenah dajali prednost varnosti, drugi udobju, tretji prijaznosti, četrti pa cenam. Vse te ocene pa so večinoma zelo posplošene in relativne.

Nekdo se bo navduševal nad Adrio, ker je slučajno sedel poleg privlačne mlade dame, drugi bo besnel nad Quantasom, ker ga je stevardesa po nesreči polila z nekaj kapljicami vode. Ko se bo ponesrečilo katero od Aeroflotovih letal, bodo naslednjih nekaj mesecev vsi zatrjevali, da so ruska letala prave leteče krste, po naslednji katastrofi pa bodo ta stereotip prilepili družbi Air France. Ljudje pač svojo pomembnost radi poudarimo tako, da nekaj kritiziramo. Na splošno velja, da potniki večinoma hvalijo družbe bogatih držav, kritizirajo pa tiste iz Tretjega sveta, čeprav take ocene pogosto nimajo nikakršne prave osnove.

 Med popotniki so se tako sčasoma pojavili poleg uradnih še številni alternativni nazivi za posamezne letalske družbe. Prevodi angleščine so zaradi značilnosti jezika in zaradi večpomenskosti “nazivov” le približni: 
Našo AA (Adria Airways) nekateri imenujejo
-        Always Awful (vedno grozna)
-        Ali pa: Abort! Abort! (odpovej polet) 
Isto velja tudi za druge družbe s kratico AA (Aerolineas Argentinas, / Air Afrique / Air Algerie, / Air Alaska / American Air / Ansett Air / Air Atlantis / Austrian Airlines) 
Ja­nin 
(se nadaljuje)

Drugi terminal 2

»V drugo stavbo boste morali.« pojasnijo na Informacijah, ko grem vprašat. Le zakaj tega niso povedali že na izhodu?

Imamo še slabe pol ure. Do drugega terminala je daleč in poiskati moramo letališki avtobus. 

Dirjamo pol kilometra daleč po hodnikih in spotoma moramo skozi dve kontroli. Nato dol, ven iz stavbe in na postajo. Na avtobus čakamo pet minut, ki se nam vlečejo kot večnost. 

Tudi drugi terminal je že precej zapuščen. Pri kontroli so že »zaprli firmo« in poiskati moramo policista, ki spet vključi rentgensko napravo. 

Pri izhodu nas že panično pričakujejo. Oddahnemo si. 

Ampak - kako da gresta v Nairobi dve letali, ob isti uri, vsako s svojega terminala? In zakaj je bil na razglasnem monitorju samo Lufthansin polet?

Ja­nin 

Drugi terminal

Iz Ljubljane priletimo v München. Pogledamo na monitor. Letalo proti Nairobiju leti ob 21.45h, kot je bilo predvideno. In kje so vrata B27?

Skupaj gremo tja, da se potem ne bo kdo izgubil. Vse v redu, kmalu se bo začelo vkrcanje. Gremo pred tem še malo po Duty free šopih. 

Ni še posebno pozno, a letališče je že precej zapuščeno. Veliko trgovin je že zaprtih. Eh - brez veze - gremo raje kar v letalo. 

Prvi gre s svojo karto že skozi kontrolo, pri drugem pa se zatakne:

»Trenutek, saj vi sploh ne letite s tem letalom!«

»Kako da ne, saj je na tabli napisan izhod B27.«

»Ja, ampak vi letite z Emirati, ne pa z Lufthanso.« 
»V Nairobi? Ob isti uri?«

»Ja«

Uslužbenka išče odtrgano karto.

Ja­nin

(se nadaljuje)

Bin Laden 3 Nihče od sopotnikov ni terorist.

Bomo zdaj imeli malo miru? 
Težka bo. Treba bo ven iz stavbe, potem pa v prvo nadstropje in še enkrat noter. 

Pogledamo v potne liste: odobrili so nam vstop v državo za 90 dni. Le zakaj, saj imamo samo tehnični postanek! Ste že potrdili karte? Nazaj dol in v vrsto! Čez dobre pol ure smo spet zgoraj. V vrsto: kontrola prtljage in policijska kontrola! Počasi se pomikamo skozi labirint. Ure dol, čevlje dol! Seveda je treba spet rentgensko pregledati prtljago. Ko končamo, je že skrajni čas za »boarding«. Po trgovinah bomo letali kdaj drugič.

Letalo ima precej zamude, saj vkrcavanje poteka predolgo. Debele tri ure nismo delali drugega, kot stali v vrstah. Imamo pa varen občutek: zdaj vemo, da nihče od sopotnikov ni terorist.

Ja­nin

(se nadaljuje)

Polinezija in Bin Laden 2

Še bolje - z veseljem se bomo malo sprehodili po letališču in morda izvem še kaj zanimivega o parfumih. Od nepremičnega sedenja nas že vse boli. Izvemo, da bo postanka kar za tri ure. Le kaj bomo počeli?

Najprej skozi rentgensko kontrolo. Vse je treba poslati skozi »mašino«: torbe, suknjič, uro, vsebino žepov. Dva pošljejo nazaj: tudi čevlji morajo skozi rentgen. 

Počasi gre; kontrolorka pri monitorju je zelo natančna. Tekoči trak pomika naprej in nazaj.

Policijski pregled: dva kartona je treba izpolniti. Ali ste član mednarodne teroristične organizacije? Kolikokrat ste bili v ZDA že zaprti in zakaj? Naokrog visijo plakati: Prepovedano se je zafrkavati na račun kontrole. Če bo kdo v šali izjavil, da ima v žepu bombo, ali da je bratranec Osame Bin Ladena, ga bodo aretirali in sodno preganjali. 

Neskončno počasi se pomikamo skozi s trakovi označen labirint. Vsakemu strojno posnamejo prstni odtis obeh kazalcev in fotografirajo obraz.

Ja­nin

(se nadaljuje)

Polinezija in Bin Laden

Gogi 5 

Naša nesrečnika pa sta kot nadomestilo dobila še en polni penzion v luksuznem hotelu v Madridu in vsak po 600 evrov. Ko sta naslednji dan prispela v Limo, kjer smo ju morali čakati, nista hotela nič slišati o kaki delitvi odškodnine.

*** 

Polinezija in Bin Laden

Ko priletimo v Pariz, se že malo mrači. Že v nekaj minutah smo skozi kontrolo. Lepo je biti član privilegirane Unije. Razgubimo se po prodajalnah duty-free robe. Pred poletom v Polinezijo imamo še vedno dovolj časa za prodajanje zijal po pijačah, knjigah, absurdno dragih kristalih, tehnični robi in parfumih. Kljub strokovnim razlagam prijateljic še vedno ne najdem nobenega, ki bi mi bil bolj všeč od naravnega ženskega vonja. Tudi njihove trditve, da bi slepo sledile moškemu, ki bi dišal po Brutu 66, me ne prepričajo. 

Čeprav je Jumbo Jet strahotno velik, smo prej kot v dveh urah od prihoda v Pariz že spet v zraku.

Čez dvanajst ur imamo še postanek v Los Angelesu. Vsi moramo ven iz letala.

Ja­nin

(se nadaljuje)

Gogi 4 Brezplačna rekreacija

Kaj pa če bi ponj šla Katarina? Časa je malo in če se ne bom mogel vrniti, bom še sam ostal v Evropi. In kaj bo potem storila skupina? 

Nista bila navdušena nad predlogom.

Prometa je bilo neverjetno veliko in vsaka kontrola se je vlekla neskončno dolgo. Ko sem končno v nepregledni množici našel znanca in dobil nesrečni »pasoš« in se obrnil nazaj, je bilo do odhoda letala ravno še dobro uro. Ali mi bo sploh uspelo? Še dvakrat na podzemsko železnico, še štiri kilometre dirke po letaliških stavbah, še štirikrat skozi počasne kontrole!

In kaj sem izvedel, ko sem z zmagoslavno dvignjenim potnim listom prisopihal do naših dveh nesrečnežev? Ves trud je bil zaman, saj sta prebukirana – zaradi prepozne prijave zdaj ni več prostih mest na letalu in kljub vsemu bosta priletela 24 ur za nami!!!

Stvar pa ima tudi svetlo plat. Letalo sem kljub vsemu še ujel in dirko lahko jemljem kot brezplačno rekreacijo.

Ja­nin

(se nadaljuje)

Gogi 3 Slaba novica

Ta dan Gogiju in Katarini res ni bil naklonjen: na letališču v Madridu smo ugotovili, da so njuno prtljago nekje izgubili, na letališkem avtobusu, ki nas je peljal do hotela, pa je zmanjkalo prostora ravno zanju.

Zjutraj sta prtljago sicer dobila, izvedela pa sta, da je oče v Benetkah srečal skupnega znanca, ki je bil prav tako namenjen v Limo. Namesto stevardesi je potni list izročil kar njemu. Slaba novica zame: po potni list bom moral v mednarodni del letališča. To pa ni kar tako. Letališče v Madridu je eno največjih v Evropi in je razdeljeno v dva sklopa letaliških stavb. Najprej je treba skozi vse policijske in carinske kontrole, nato na drugo stran ogromne stavbe, v drugo klet, tam na podzemsko železnico do drugega terminala, v tretje nadstropje še večje stavbe, še enkrat skozi vse kontrole, potem pa poldrugi kilometer daleč (ob občasni pomoči tekočih pločnikov) do izstopnega portala, kjer je čakal znanec s potnim listom.

Kaj pa če bi ponj šla Katarina?

Ja­nin

(se nadaljuje)