Brezplačno spanje v mestu 5

 Hippies sleeping over in Vondelpark in the summer of 1975 / Amsterdam was a popular stop for hippies to catch the 'Magic Bus' early on the 'Hippie Trail'. The Dutch capital was the epicentre of hippie subculture back in the day. Before 1970, the hippies would sleep over at Dam Square and were known as the Damslapers (Dam Sleepers). 

They faced a lot of resistance and a sleeping ban was eventually introduced, forcing the hippies to move to Vondelpark. Every summer, between May 28 and September 1, this would be their gathering spot till the hippie era came to an end in the late '70s.

Read more on the history of the Hippie Trail: 

Janin (se nadaljuje)

Brezplačno spanje v mestu 4

 • Dober prostor za spanje so tudi novogradnje. Zaščitene so pred dežjem, tla so ravna, pa še mir boš imel do jutra, če te nihče ne bo videl vstopiti. Včasih boš našel celo kakšno mehko ležišče. Če je to steklena volna, bodi previden! Pričakovati moraš, da te bodo delavci zjutraj zbudili. 

Foto : Amsterdamski Vondelpark

• V nekaterih deželah ne bodo imeli nič proti, če boš prespal kar v parku na tleh. Na fotografijah je znameniti amsterdamski Vondelpark, kjer je pred leti k spanju pod milim nebom spadala celo plastična podloga,  recepcija z informacijami, omarice za prtljago in sanitarni prostori.

Janin (se nadaljuje)

Brezplačno spanje v mestu 3

 • Če si dostojno oblečen, ti bo včasih uspelo, da boš prespal v sprejemnici kakega hotela. Večji ko je hotel in bolj ko je ponoči obljuden, večje so tvoje možnosti, da te bodo pustili pri miru, ko se boš zavalil v katerega od globokih foteljev, saj te bodo imeli za enega od ekscentričnih bogatašev, ki so jih taki hoteli vedno polni. Verjetno se ti bo pridružila tudi kaka prijateljica noči.

Janin (se nadaljuje)

Brezplačno spanje v mestu 2

 • Marsikdo spi tudi na železniških in avtobusnih postajah ali na letališčih. Ker tam spijo tudi mnogi potniki, te ne bo nihče imel za kaj posebnega. V manjših krajih take postaje ponoči marsikdaj zapirajo. Poskusi prepričati načelnika, naj ti dovoli prespati v eni od zaklenjenih čakalnic. Zoprna okoliščina pri takem spanju je, da večino postaj zjutraj čistijo in te bodo okrog treh najbrž vrgli pokonci, če boš sploh lahko zaspal ob vsem hrupu, lučeh, zvočnikih in pijančkih, ki te bodo zabavali vso noč. 

Janin (se nadaljuje)

Brezplačno spanje v mestu

 Najpreprosteje je sploh ne iti spat. V velemestih se namreč vso noč kaj dogaja na ulici, mnogi lokali, klubi, trgovine in hoteli pa so odprti vso noč. Vendar boš več dni zapored tako ne-spanje le težko prenesel.

• Če je tvoja duša klošarska, ti ne bo nerodno prespati na postaji podzemske železnice, v parku na klopi ali v katerem od javnih lokalov, ki so v velikih mestih odprti vso noč. V takem primeru svojo prtljago zakleni v omarico na postaji ali pa prosi v kakem lokalu, naj ti jo shranijo. Če jo imaš pri sebi, jo daj pod glavo, lezi nanjo, ali se je okleni, če je tvoj spanec preglobok.

Janin (se nadaljuje)

Spanje Na Divje / Sleeping Rough 7

 • Če potuješ z Interrailom in imaš torej brezplačen prevoz na vseh vlakih, pa bi rad še en dan ostal v istem mestu, zvečer lahko sedeš na vlak, ki še dolgo ne bo odpeljal, ali pa se odpelješ, in proti jutru presedeš na drugega, ki pelje v obratni smeri. Dobro je prej preveriti, ali je verjetno, da vlak ne bo preveč zaseden.

• Slišal sem tudi za takole tehniko: dve zanimivi evropski mesti si lahko ogledaš tako, da zvečer greš na vlak in se pelješ do drugega mesta, ki pa mora biti oddaljeno vsaj 6 ur (npr. Amsterdam in Krakov). Dan preživiš tam, zvečer pa ponoviš postopek v obratni smeri. Čez čas si izbereš drugi dve mesti.

Janin (se nadaljuje)

Spanje Na Divje / Sleeping Rough 7

 • Če potuješ z Interrailom in imaš torej brezplačen prevoz na vseh vlakih, pa bi rad še en dan ostal v istem mestu, zvečer lahko sedeš na vlak, ki še dolgo ne bo odpeljal, ali pa se proti jutru presedeš na drugega, ki pelje v obratni smeri. Dobro je prej preveriti, ali je verjetno, da vlak ne bo preveč zaseden.

• Slišal sem tudi za takole tehniko: dve zanimivi evropski mesti si lahko ogledaš tako, da zvečer greš na vlak in se pelješ do drugega mesta, ki pa mora biti oddaljeno vsaj 6 ur. Dan preživiš tam, zvečer pa ponoviš postopek v obratni smeri. Čez čas si izbereš drugi dve mesti.

Spanje Na Divje / Sleeping Rough 6

 • Če je avto, ki te je pobral na štop, namenjen daleč in če vozi ponoči, lahko seveda prespiš kar v avtu. Še posebno udobno je tako spanje na tovornjakih, ki imajo v kabini pogosto tudi eno ali dve ležišči za šoferja. Večkrat se mi je že zgodilo, da se je voznik avta ali tovornjaka ponoči ustavil na parkirišču in ponudil, naj prespim v kabini ali na praznem kesonu.

• Vsakokrat, ko potuješ z vlakom, ladjo, letalom ali avtobusom, lahko prihraniš denar za prenočevanje, če vzameš nočno vožnjo, ki pa mora seveda trajati vsaj nekaj ur. Zavedati se moraš, da nisi edini, ki je prišel na to idejo, zato si zvečer čim prej rezerviraj prostor za spanje. Posebno na ladjah (npr. v Skandinaviji) bodo vsi fotelji in tapecirane klopi zelo hitro polne spečih.

Janin (se nadaljuje)

Spanje Na Divje / Sleeping Rough 5

 • Če štopaš in si vsaj relativno simpatičen, te bo marsikdo povabil, da prenočiš pri njem, če te bo v avto vzel zvečer ali ponoči. Če te noče sam povabiti, mu lahko namigneš, da si zaspan in brez denarja. 

Če še noče razumeti, ga vprašaj, če pozna kako brezplačno prenočišče, zraven pa razloži, da si skromen in da se boš zadovoljil z marsičim. Ko te bo povabil, glej, da ne boš zlorabljal njegovega gostoljubja, da boš sprejel samo tisto, kar ti bo z veseljem ponujal in da se boš pobral, ko boš čutil, da te je že sit. Tako boš omogočil, da bo tak gostitelj še kdaj prenočil katerega od tvojih kolegov. Preden sprejmeš povabilo, ugotovi, ali tvoj gostitelj nima kakih spolnih nagnjenj, ki tebi ne ustrezajo, in ali je pošten. Presojo prepuščam tvojim psihološkim sposobnostim.

Janin (se nadaljuje)

Brezplačno Spanje - Na Divje / Sleeping Rough

Brezplačno Spanje - Na Divje / Sleeping Rough 

Prenočevanje je eden od glavnih izdatkov na vsakem potovanju. Če ti je prihranek pomembnejši od udobja in kakovosti spanja, se boš temu strošku lahko izognil tudi če nameravaš več dni ostati v istem mestu.

Poleg klasičnega spanja v spalni vreči pod palmo obstaja še nekaj drugih možnosti za brezplačno spanje.

Janin (se nadaljuje)

KJE BOM SPAL 3

 Rezerviranje prenočišča

Marsikateri »ziheraš« je prepričan, da moraš  imeti že vnaprej rezervirano prenočišče, ko z letalom prispeš na določeno destinacijo. To lahko storiš pri agenciji, ali pa, seveda, na spletu. Večina hotelirjev in upravnikov prenočišč (v nerazvitih državah je tega bistveno manj) na svojih spletnih straneh ponuja možnost rezervacij, vendar pogosto dobiš bolj ugodno ceno prek številnih svetovnih ponudnikov prenočišč.

Med najbolj priljubljenimi so Airbnb, Booking, Hostelbookers, Hostelworld, Tripadvisor in mnogi drugi.

Na vseh boš zaman iskal najcenejše hotele in domove v nerazvitih državah, saj le-ti večinoma ne poslujejo preko spleta. Ob rezervaciji včasih plačaš nekaj odstotkov celotnega stroška spanja, preostalo pa ob prihodu. Nekateri ponudniki zahtevajo minimalno število prenočitev, drugi te »kaznujejo« če se ne pojaviš ne da bi se odjavil.

Janin (se nadaljuje)

KJE BOM SPAL 2

 Pa ni pomembno samo varčevanje. Tak način potovanja je dosežek, na katerega je popotnik ponosen: 

“Dva meseca sem preštopal po Evropi, ne da bi enkrat plačal za prevoz ali pa za prenočišče!” 

Izkušeni nahrbtnikarji vedo, da je tak podvig primerljiv z vzponom na Anapurno ali s pešačenjem prek Grenlandije, in torej vreden vsega občudovanja.

Marsikoga pa navdušenje mine, ko se ponoči znajde v mestu, kjer so ulice neprijazne in puste, kjer po postajah podzemske postopajo mrkogledi brezdomci, kjer so parki ograjeni ter ponoči zaklenjeni in kjer po možnosti še dežuje.

Janin (se nadaljuje)

KJE BOM SPAL?

 Odgovor na to vprašanje je odvisen od države, ki jo nameravaš obiskati in od situacije v tvoji denarnici. Če so tvoji “fondi” omejeni, ti za razvite dežele priporočam mladinske domove/ hostle, za države Tretjega sveta pa spanje v cenenih hotelih. Najcenejše pa je seveda spanje na prostem.

Popotništvo je med drugim tudi tekmovanje za čim bolj bleščeče dosežke. Popotnik, ki res kaj dá na svoj ugled, bo po Evropi potoval z avtoštopom, s kolesom ali peš, spal pa bo brezplačno. Najbolj zagrizeni se bodo “švercali” na vlakih in ladjah, včasih celo na tovornih vlakih in tovornjakih. Hotelskih vrat ne bodo prestopili za nobeno ceno, ampak bodo noč raje presedeli na postaji, če bodo odpovedale vse druge možnosti, pa čeprav bodo s seboj imeli dovolj denarja.

Janin (se nadaljuje)

Zvijače z menjavo denarja 9

 V mnogih državah z mehko valuto je menjava nevarna, ker je menjalec lahko človek, ki dela za policijo. Pristal boš v precej neprijetnem zaporu ali pa te bodo vsaj olajšali za precejšnjo podkupnino. Treba se je zanašati na svoje psihološke sposobnosti.

V Afriki je bolj preprosto: denar pojdi zamenjat k azijskim trgovcem (Indijcem, Pakistancem in Arabcem), ki bodo tvoj denar skoraj gotovo radi vzeli, dali ti bodo pošten tečaj, pa še policisti niso.

Janin (se nadaljuje)

Zvijače z menjavo denarja 8

 Zanimivo je, da ponekod bolje menjavajo bankovce z manjšimi denominacijami (1, 5, 10 dolarjev), drugod (npr. v JV Aziji) pa tiste z višjimi (50, 100 dolarjev). Pri sebi imej torej dovolj obojih! Za evre to pravilo ne velja. Pri dolarjih pazi tudi na to, kako stari so: bankovcev, ki so bili natisnjeni pred letom 2000, ti ponekod ne bodo hoteli menjati, ali pa jih bodo menjali precej slabše kot novejše.

Janin (se nadaljuje)

Zvijače z menjavo denarja 7

  V vsakem primeru vedno upoštevaj tri pravila:

1. Pred menjavo se pri drugih popotnikih pozanimaj za črni tečaj!

2. Denar, ki si ga dobil, si natančno oglej, ga sam preštej in ga po tem ne dajaj več iz rok!

3. Devize, ki jih nameravaš zamenjati, imej v žepu v točnem znesku, da menjalcem ne boš mahal pred nosom z velikim šopom bankovcem! Iz roke jih daj šele takrat, ko imaš prešteti lokalni denar že varno v žepu!

Janin (se nadaljuje)

Zvijače z menjavo denarja 6

 Medtem ko ti šteješ, “prestrašeno” gleda naokrog in ko mu že hočeš dati svoje devize, zavpije: “Pazi, policija!”, vzame svoj snop denarja in si ga vtakne v žep.

Ko “nevarnost” mine, izvleče “isti” snop, ti ga vrne in vzame tvoje devize. Pod vtisom nevarnosti turist hitro spravi denar in ga prešteje šele na varnem. Precej razočaran bo, ko bo ugotovil, da je snop denarja sicer enako debel kot prej, bankovci po pet in deset tisoč pa so se med tem “spremenili” v bankovce po dvajset ali petdeset.

Janin (se nadaljuje)

Zvijače z menjavo denarja 5

 • V državah z visoko inflacijo so največji bankovci malo vredni, zato jih menjavajo “na kilograme”. Pogosto imajo bankovce zložene v snopiče po deset (devet bankovcev v enem zapognjenem). V takih snopičih pogosto manjkata dva ali trije bankovci.

• Ne nasedaj na takole zvijačo: menjalec, ki si mu povedal, koliko nameravaš zamenjati, ti odšteje kupček lokalnega denarja in ti ga da v roko: “Preštej!”

Janin (se nadaljuje)

Amsterdam 635

 

Amsterdam 627

 

Amsterdam 617

 

Amsterdam 606

 

Zvijače z menjavo denarja 4

 • “Menjalci” pogosto čakajo, da boš potegnil polno denarnico na svetlo in začel lahkotno naštevati bankovce. Izpulili ti jo bodo in ogledal si boš lahko samo še njihov hrbet in podplate.

• Včasih bodo menjalci na glas šteli hitreje kot pa naštevali bankovce. V takem primeru bo izguba le eden ali dva bankovca, zvijača pa bo uspela le, če bo menjalec spreten, turist pa ne preveč pozoren.

Janin (se nadaljuje)

Zvijače z menjavo denarja 3

 Ko se je plansko gospodarstvo začelo umikati tržnemu, se je pogosto začelo obdobje visoke inflacije, proti kateri so se borili na zelo različne načine. Ena od posledic tržnega razmišljanja je bilo tudi vse več prevar, ki so jim nasedali naivni turisti. V Afriki in Južni Ameriki je bilo takih prevar vedno dovolj, v Evropi pa so se začele v Grčiji in Turčiji in se zelo hitro razpasle tudi po nekdanjem rdečem Vzhodu.

Janin (se nadaljuje)

Zvijače z menjavo denarja2

 V Vzhodni Evropi je takrat popotnik denar lahko zamenjal praktično povsod brez posebnega strahu, v nekaterih drugih državah pa se je bilo treba varovati policije. Časi, ko si lahko v vzhodni Evropi na črno menjaval devize z velikim dobičkom in potem živel kot lord, so zdaj že minili. 

Tudi v Južni Ameriki je črna borza večinoma že legalizirana (razen v Venezueli) ali je celo že izginila. V Afriki in Aziji pa je še vedno precej držav, kjer je “šticunga” zelo visoka in se menjava na črno torej izplača. Vendar: pri vsaki menjavi na črno bodi zelo previden!

Janin (se nadaljuje)

Zvijače z menjavo denarja

 Še pred nekaj leti je bilo mnogo držav s t.i. “mehko valuto - soft currency”, kjer je bila vrednost denarja precenjena, “šticunga” velika, črna borza pa lepo razvita. Razlika med uradnim in črnim tečajem je bila včasih tolikšna, da nismo več govorili o odstotkih, ampak o faktorjih. 

“Faktor štiri” je npr. pomenil, da boš na črno dobil štirikrat več denarja kot v banki. Najvišji faktorji so bili v Iranu, Mozambiku in Sovjetski zvezi - pogosto je bil faktor tudi prek dvajset.

Janin (se nadaljuje)

Folk9

 

Fol9

 

Arhi9

 

Arh9