Vlaki LATINSKA AMERIKA

Dodaj napis
Vlaki so brez izjeme počasni, a veliko cenejši od avtobusov. Nekatere andske proge - predvsem med Argentino in Čilom - so speljane po neverjetni pokrajini, ki je nikar ne zamudi!
Eden od najbolj znanih je gotovo vlak, ki iz glavnega mesta Peruja vozi na Visoko planoto. Zračna razdalja med mestoma Lima in Huancayo, kjer se železnica konča, je slabih 200 km, vožnja pa traja kar dobrih 10 ur. Pa ne samo zato, ker so perujske železnice slabo organizirane, tiri pa vegasti in slabo vzdrževani. Perujci so napravili napako: hoteli so modernizirati svojo železnico, zato so kupili nove dizelske lokomotive, ki naj bi nadomestile stare na premog. Nastala pa je nepričakovana težava: na 5000 metrih je zrak že tako redek, da so te nove lokomotive izgubile skoraj vso svojo moč. Zato so zdaj prisiljeni uporabljati po dve naenkrat, ali pa eno, ki potuje temu primerno počasneje. Ponavadi to drugo...
Že po nekaj kilometrih se vlak začne vzpenjati na prve hribe, nadaljuje po strmih pobočjih in kamnitih gorskih kanjonih ter konča šele na dobrih petih kilometrih nadmorske višine. Soteske so tako ozke, da marsikje ni prostora, da bi vlak normalno zavijal. Zato so se odločili za podobno ukano, kot jo lahko vidiš tudi pri Darjeelingu v Himalaji: vlak se ustavi, kretničar zamenja tir, vlak pa naslednjih nekaj kilometrov vozi vzvratno. In tako izmenoma - malo naprej, malo nazaj - po ves dan cikcaka navkreber.
Najhitrejši in najdražji je Ferrobus, ki skoraj nima vmesnih postaj. Za njim si sledijo: rápido (hitri), expreso in mixto (mešanica med potniškim in tovornim) vlak. Prvi je zelo počasen in poceni, zadnji se ustavi na vsaki postaji in še marsikje vmes ter je neverjetno počasen in neverjetno poceni. V najrazvitejših državah (Argentina, Urugvaj...) zadnjih dveh skoraj ni več.