Wolfgang se je zleknil na ledeni beton poleg domačinov, ki so, zaviti v odeje, spali pod nadstreškom na postaji. Imel je dobro spalno vrečo in podlogo iz penjene plastike. Meni, ki plastike nisem imel, je preostalo zadoščenje, da potujem z minimalno prtljago. Za podlogo sem si s sosednjega gradbišča privlekel dober meter dolgo desko in se spravil na tla v prostorno telefonsko celico, v kateri pa je od telefona ostal samo še kos žice, napis na vratih in razpadla metla. V celico sem za vsak primer vzel še Wolfgangovo prtljago in zadrgnil vrečo.
Janin Klemenčič: