Jet lag 4 Filipini

Z Dunaja naj bi poleteli že zgodaj zjutraj, zato sem šel tja z vlakom in prišel na letališče že prejšnji večer. Vsi sedeži na letališču so imeli pritrjene ročaje in na njih nisem mogel spati, zato sem vso noč ležal na ozki klopi, spal pa nisem kaj dosti.
Potem pa do Bruslja in zvečer preko Dubaja, Bombaja, in Bangkoka končno do Manile. Ponoči v Bombaju smo stali dve uri. Izključili so hlajenje, iz letala pa nas Belgijci niso spustili in v zatohli vročini smo se skoraj zadušili. V Manilo smo prispeli že precej pozno popoldne in v glavi mi je malo brenčalo.
Da bi se malo zdramil, sem šel v mladinskem domu najprej pod tuš, a ni kaj dosti pomagalo. Nič - za nekaj minut bom zadremal, potem grem pa v mesto. Tistih nekaj minut se je nehote raztegnilo na dve uri, zbudil pa sem se popolnoma naspan. Opolnoči v mestu sem bil še vedno bister kot zajec, a sem se vseeno odločil, da grem spat. Pa ni šlo prav gladko. Do šestih zjutraj sem se obračal ter preklinjal vročino, komarje in škripajoči ventilator nad glavo. Potem sem seveda spal do enih popoldne in še takrat le s težavo vstal.
Takrat sem doživel verjetno svoj rekordni »Jet lag« - šele čez en teden sem s spanjem prišel na zeleno vejo.
tekst & foto: Janin  
(se nadaljuje)

Pustolovec Marjan, Popotnik 1994

 Poglej: Marjan 1 - Janin Popotnik 1994

Jet lag 3 Tahiti

Potem še deset ur do Tahitija. Morda sem spal dve ali tri ure.
Žal smo prispeli zgodaj zjutraj in pred nami je dolg tropski dan. Tudi ostali imajo malo vodene oči, a dogovorili smo se, da podnevi ne smemo v posteljo, sicer ponoči ne bo govora o spanju. Na Tahitiju so ravno 12 ur za nami in sploh ni bilo treba premikati ur. Prve tri dni smo hodili spat zgodaj zvečer in se zbujali že pred zoro, potem smo se pa navadili. Ko smo se vrnili v Slovenijo, se mi je zgodilo, da sem ob devetih zvečer skoraj zaspal v avtu.
***
Pred leti, ko sem potoval na Filipine, je bilo dosti slabše. Z Dunaja naj bi poleteli že zgodaj zjutraj, zato sem šel tja z vlakom in prišel na letališče že prejšnji večer. Vsi sedeži na letališču so imeli pritrjene ročaje in na njih nisem mogel spati, zato sem vso noč ležal na ozki klopi, spal pa nisem kaj dosti.
tekst & foto: Janin  
(se nadaljuje)