POTOVANJE Z VLAKOM

Potovanje z vlaki je odlična priložnost za spoznavanje drugih popotnikov in iskanje družbe. Če si se na potovanje odpravil sam, kar je tudi najbolj zanimivo, najbrž ne boš hotel samevati. Poleti so vsi vlaki po Evropi polni nahrbtnikarjev, ki potujejo z Interrailom. Tudi oni iščejo družbo, podobno kot ti, zato si nikar ne delaj nikakršnih problemov: preprosto se usedi v kupe, kjer boš na prtljažniku videl kak nahrbtnik, in začni pogovor, kot da ste že stari znanci.
V eksotičnih državah je med popotniki prevažanje z vlakom eden najbolj priljubljenih načinov potovanja, saj je to - podobno kot pri avtobusih - priložnost za spoznavanje domačinov in dežele na kar najbolj neposreden način. V državah Tretjega sveta so vlaki prava premična tržnica. Na vsaki postaji čakajo desetine prodajalcev, ki sistematično oblegajo vse vagone - eni od znotraj, drugi s perona. Prodajajo predvsem hrano in pijačo, največkrat pridelano ali skuhano kar doma. Če pričakujejo, da bo na vlaku kaj turistov, prodajajo tudi kakšne spominke.

Na dveh in na treh kolesih

Taksiji niso vedno razkošna vozila, kot si morda predstavljaš. Marsikje so to razpadla in obtolčena vozila, ki komaj še zaslužijo svoje ime. Prav tako ni nujno, da so to vedno ravno avtomobili.
V Aziji in v Afriki se boš poceni prevažal s tuc-tucom, ki je križanec med vespo in triciklom. V njem je prostora za dva potnika, pogosteje pa se jih prevaža po pet in več. V Indiji mu pravijo motorikša.

“Motoconcho” je srednjeameriški izum, ki ti bo pogosto prav prišel: motorno kolo, ki deluje kot taksi, je pa bistveno cenejše.

V Afriki te bodo ponekod - predvsem na nikogaršnjem ozemlju med mejama - naložili na prtljažnik bicikla (včasih oblazinjen) in te peljali do meje.

Rikša je trikolesni taksi na nožni pogon, ki je še vedno zelo pogost marsikje v južni in vzhodni Aziji - predvsem v Indiji. Na Kubi mu pravijo »Bicitaxi«.

Taksibus

V večini držav Tretjega sveta se boš pogosto prevažal tudi v manjših vozilih, ki funkcionirajo kot avtobusi. Največkrat bodo to kombiji, večji avtomobili in predelani kamioneti. So bistveno cenejši od taksijev, malo dražji od avtobusov in vozijo na krajše razdalje.
Pogosto nadomeščajo tudi mestni potniški promet. Največkrat imajo spredaj na šipi napisano, na kateri poti vozijo - kot npr: Moste - Žale - Center - Vič, ponekod (npr. v Iranu) pa moraš stati ob cesti in vsakemu vpiti, kam bi rad. Če gre tja, se bo ustavil. Podobno kot avtobusi ta vozila odpeljejo šele, ko so polna; v večini primerov dobesedno “polna”.
Na raznih koncih sveta imajo taka vozila različna imena: v Turčiji se imenujejo “dolmuš”, v Keniji “matatu”, v latinski Ameriki “publico”, na Jamajki “robot”, v Dominikanski republiki se manjši imenujejo “carro”, večji pa “gua gua”, na Haitiju “tap tap”, v Tanzaniji “dalla dalla”, na Filipinih “jeepney”, marsikje pa kar “taxi” ali “bus”.

Čarter
Marsikje lahko take taksibuse najameš kar z voznikom vred - tudi za nekaj dni. Če vas bo dovolj, bo tak prevoz celo cenejši od avtobusa. V Indoneziji se taka storitev imenuje “čarter”.