KJE BOM SPAL 3

 Rezerviranje prenočišča

Marsikateri »ziheraš« je prepričan, da moraš  imeti že vnaprej rezervirano prenočišče, ko z letalom prispeš na določeno destinacijo. To lahko storiš pri agenciji, ali pa, seveda, na spletu. Večina hotelirjev in upravnikov prenočišč (v nerazvitih državah je tega bistveno manj) na svojih spletnih straneh ponuja možnost rezervacij, vendar pogosto dobiš bolj ugodno ceno prek številnih svetovnih ponudnikov prenočišč.

Med najbolj priljubljenimi so Airbnb, Booking, Hostelbookers, Hostelworld, Tripadvisor in mnogi drugi.

Na vseh boš zaman iskal najcenejše hotele in domove v nerazvitih državah, saj le-ti večinoma ne poslujejo preko spleta. Ob rezervaciji včasih plačaš nekaj odstotkov celotnega stroška spanja, preostalo pa ob prihodu. Nekateri ponudniki zahtevajo minimalno število prenočitev, drugi te »kaznujejo« če se ne pojaviš ne da bi se odjavil.

Janin (se nadaljuje)

KJE BOM SPAL 2

 Pa ni pomembno samo varčevanje. Tak način potovanja je dosežek, na katerega je popotnik ponosen: 

“Dva meseca sem preštopal po Evropi, ne da bi enkrat plačal za prevoz ali pa za prenočišče!” 

Izkušeni nahrbtnikarji vedo, da je tak podvig primerljiv z vzponom na Anapurno ali s pešačenjem prek Grenlandije, in torej vreden vsega občudovanja.

Marsikoga pa navdušenje mine, ko se ponoči znajde v mestu, kjer so ulice neprijazne in puste, kjer po postajah podzemske postopajo mrkogledi brezdomci, kjer so parki ograjeni ter ponoči zaklenjeni in kjer po možnosti še dežuje.

Janin (se nadaljuje)

KJE BOM SPAL?

 Odgovor na to vprašanje je odvisen od države, ki jo nameravaš obiskati in od situacije v tvoji denarnici. Če so tvoji “fondi” omejeni, ti za razvite dežele priporočam mladinske domove/ hostle, za države Tretjega sveta pa spanje v cenenih hotelih. Najcenejše pa je seveda spanje na prostem.

Popotništvo je med drugim tudi tekmovanje za čim bolj bleščeče dosežke. Popotnik, ki res kaj dá na svoj ugled, bo po Evropi potoval z avtoštopom, s kolesom ali peš, spal pa bo brezplačno. Najbolj zagrizeni se bodo “švercali” na vlakih in ladjah, včasih celo na tovornih vlakih in tovornjakih. Hotelskih vrat ne bodo prestopili za nobeno ceno, ampak bodo noč raje presedeli na postaji, če bodo odpovedale vse druge možnosti, pa čeprav bodo s seboj imeli dovolj denarja.

Janin (se nadaljuje)

Zvijače z menjavo denarja 9

 V mnogih državah z mehko valuto je menjava nevarna, ker je menjalec lahko človek, ki dela za policijo. Pristal boš v precej neprijetnem zaporu ali pa te bodo vsaj olajšali za precejšnjo podkupnino. Treba se je zanašati na svoje psihološke sposobnosti.

V Afriki je bolj preprosto: denar pojdi zamenjat k azijskim trgovcem (Indijcem, Pakistancem in Arabcem), ki bodo tvoj denar skoraj gotovo radi vzeli, dali ti bodo pošten tečaj, pa še policisti niso.

Janin (se nadaljuje)

Zvijače z menjavo denarja 8

 Zanimivo je, da ponekod bolje menjavajo bankovce z manjšimi denominacijami (1, 5, 10 dolarjev), drugod (npr. v JV Aziji) pa tiste z višjimi (50, 100 dolarjev). Pri sebi imej torej dovolj obojih! Za evre to pravilo ne velja. Pri dolarjih pazi tudi na to, kako stari so: bankovcev, ki so bili natisnjeni pred letom 2000, ti ponekod ne bodo hoteli menjati, ali pa jih bodo menjali precej slabše kot novejše.

Janin (se nadaljuje)

Zvijače z menjavo denarja 7

  V vsakem primeru vedno upoštevaj tri pravila:

1. Pred menjavo se pri drugih popotnikih pozanimaj za črni tečaj!

2. Denar, ki si ga dobil, si natančno oglej, ga sam preštej in ga po tem ne dajaj več iz rok!

3. Devize, ki jih nameravaš zamenjati, imej v žepu v točnem znesku, da menjalcem ne boš mahal pred nosom z velikim šopom bankovcem! Iz roke jih daj šele takrat, ko imaš prešteti lokalni denar že varno v žepu!

Janin (se nadaljuje)

Zvijače z menjavo denarja 6

 Medtem ko ti šteješ, “prestrašeno” gleda naokrog in ko mu že hočeš dati svoje devize, zavpije: “Pazi, policija!”, vzame svoj snop denarja in si ga vtakne v žep.

Ko “nevarnost” mine, izvleče “isti” snop, ti ga vrne in vzame tvoje devize. Pod vtisom nevarnosti turist hitro spravi denar in ga prešteje šele na varnem. Precej razočaran bo, ko bo ugotovil, da je snop denarja sicer enako debel kot prej, bankovci po pet in deset tisoč pa so se med tem “spremenili” v bankovce po dvajset ali petdeset.

Janin (se nadaljuje)

Zvijače z menjavo denarja 5

 • V državah z visoko inflacijo so največji bankovci malo vredni, zato jih menjavajo “na kilograme”. Pogosto imajo bankovce zložene v snopiče po deset (devet bankovcev v enem zapognjenem). V takih snopičih pogosto manjkata dva ali trije bankovci.

• Ne nasedaj na takole zvijačo: menjalec, ki si mu povedal, koliko nameravaš zamenjati, ti odšteje kupček lokalnega denarja in ti ga da v roko: “Preštej!”

Janin (se nadaljuje)

Amsterdam 635

 

Amsterdam 627